V Cerkvi na Slovenskem zahvalno nedeljo vsako leto obhajamo na nedeljo po prazniku vseh svetih. Letos bo to 4. novembra.

Praznik zahvale so poznala že starodavna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedelska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila bogoslužni in odrešenjski pomen. Judje se tega dogodka spominjajo ob šotorskem prazniku (prim. 5 Mz 16,13–15 in 4 Mz 29,35–39).

Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja, vendar ne le za letino in pridelke, ki jih je dala narava, ampak tudi za druge darove, npr. za spoznanje, svobodo, dobroto, dom, čas, vero. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Cerkev z opozarjanjem na pomen zahvale in hvaležnosti Bogu, stvarstvu in ljudem prebuja in krepi osnovno razsežnost medsebojnih odnosov in jim daje novo kakovost. Najvišja oblika zahvale za kristjane je daritev maše, kjer se Bogu Očetu zahvaljujemo za vse, kar nam je podarjeno. Maša je prošnja in zahvala ob enem, zato je praznovanje zahvalne nedelje povezano z bogoslužnim obredom.

Pri mašah na zahvalno nedeljo se bodo verniki, duhovniki in škofje s hvaležno držo zahvalili drug drugemu in Bogu za vse prejeto v minulem letu. Zahvala bližnjemu pomeni utrjevanje dobrih vezi in graditev občestva. Hvaležnost Bogu spominja na Darovalca dobrega.

 

NADŠKOFOVA ZAHVALA OB ZAHVALNI NEDELJI

Na zahvalno nedeljo se zahvaljujemo Bogu za vse prejete pridelke zemlje, s katerimi se preživljamo, hkrati pa s hvaležnostjo mislimo na številne druge Božje dobrote, ki smo jih deležni. Kot ljubljanski nadškof se tako s posebno hvaležnostjo spominjam sodelavcev, s katerimi skupaj delamo na Božjih poljih, zrelih za žetev (prim. Jn 4,35).
Iskrena zahvala vsem sodelavcem na nadškofiji, članom škofijskih svetov in komisij ter vsem nepogrešljivim sodelavcem po župnijah, župnikom, kaplanom, duhovnim pomočnikom in diakonom za vašo velikodušno »pastoralno ljubezen«.
Hvala vsem članom župnijskih pastoralnih svetov. Hvala ključarjem in članom gospodarskih svetov in vsem, ki skrbite za vzdrževanje in obnavljanje cerkvenih stavb in ustanov, ter vsem, ki skrbite za lepoto naših cerkva, da so dostojne Božje hiše.
Posebna zahvala velja katehistinjam in katehistom ter voditeljem in animatorjem različnih skupin, ki sodelujete pri oznanjevalnih nalogah in si prizadevate za utrditev vere v župnijah. Hvala vsem vzgojiteljem in učiteljem po naših vzgojnih in izobraževalnih ustanovah.
Hvala bogoslužnim sodelavcem: ministrantom, bralcem, delivcem obhajila, organistom in zborovodjem ter pevcem.
Posebno zahvalo dolgujem vsem prostovoljcem in sodelavcem Karitas in drugih dobrodelnih ustanov in organizacij. Zahvaljujem se vam v imenu tistih, ki vašo pomoč najbolj potrebujejo in so je v tako obilni meri deležni.
Hvala gospodinjam po župniščih in vsem drugim, ki skrbite za svoje duhovnike.
S hvaležnostjo v srcu mislim tudi na vse, ki sodelujete pri naših glasilih in stikih z javnostmi: pri radiu, televiziji, časopisih in izdajateljskih hišah, saj je vaše delovanje v našem času izjemno pomembno in zahtevno.
Ne nazadnje pa se iskreno zahvaljujem vsem dobrotnikom, ki nam z gmotnimi darovi pomagate pri uresničevanju naših nalog in pri delovanju naših ustanov ter šol, vrtcev, gimnazij, fakultet in semenišča.
Skratka, hvala vsem, ki sodelujete v Cerkvi pri njenem apostolskem delovanju. Naj vsemogočni Bog blagoslavlja vašo velikodušnost s svojimi darovi, da bodo naša skupna prizadevanja rodila bogate duhovne sadove za rast in razvoj Božjega kraljestva med nami.

msgr. dr.Anton Stres
ljubljanski nadškof

 

Objavljeno 02. 11. 2012

Podobni prispevki