VATIKAN (sreda, 5. februar 2014, RV) – Papeževa kateheza med današnjo splošno avdienco je govorila o zakramentu evharistije, ki se skupaj s krstom in birmo umešča v samo srce ”uvajanja v krščanstvo”. Predstavlja »izvir samega življenja Cerkve«. »Iz tega zakramenta ljubezni namreč izvira vsaka pristna pot vere, občestva in pričevanja,« so se glasile besede papeža Frančiška.

To, kar vidimo, ko se zberemo pri obhajanju evharistije, maše, nam že daje slutiti, kaj bomo živeli, je razlagal vernikom, zbranim na trgu pred baziliko sv. Petra. V središču prostora, namenjenega obhajanju, se nahaja oltar, ki je miza, prekrita s prtom, in to nas spominja na slavnostno gostijo. Na mizi je križ, ki nam kaže, da se na oltarju daruje Kristusova daritev: »On je duhovna hrana, ki se prejme pod podobama kruha in vina.« Poleg oltarja je ambon, od koder se razglaša Božja beseda: ob njem se zbiramo, da bi poslušali Gospoda, ki govori po svetih spisih. Tudi njegova beseda je torej hrana, ki se prejme.

Beseda in kruh pri maši postaneta eno kot pri zadnji večerji, ko so se vse Jezusove besede in vsa znamenja, ki jih je storil, zgostila v kretnjo lomljenja kruha in darovanja keliha, kot napoved darovanja na križu, ter v besede: »Vzemite, jejte, to je moje telo … Vzemite, pijte, to je moja kri.« Jezusova kretnja med zadnjo večerjo je velika zahvala Očetu za njegovo ljubezen, za njegovo usmiljenje. Izraz za ”zahvalo” je v grščini ”evharistija”, je pojasnjeval papež. Zato zakrament imenujemo evharistija, saj je največja zahvala Očetu, ki nas je tako ljubil, da nam je iz ljubezni dal svojega Sina. »Beseda ”evharistija” v celoti povzema to kretnjo, ki je kretnja Boga in človeka skupaj, kretnja Jezusa Kristusa, pravega Boga in pravega človeka.«

Evharistično obhajanje je torej mnogo več kot navadna gostija: je spomin na Jezusovo veliko noč, osrednjo skrivnost zveličanja. ”Memoriale” ne pomeni samo preprosti spomin, ampak nam hoče povedati, da »smo vsako krat, ko obhajamo ta zakrament, deležni skrivnosti Kristusovega trpljenja, smrti in vstajenja. Evharistija predstavlja višek Božjega zveličavnega delovanja: Gospod Jezus s tem, ko postane kruh, ki se lomi za nas, izliva na nas vse svoje usmiljenje in svojo ljubezen, tako da prenovi naše srce, naše bivanje in naš način vstopanja v odnos z Njim ter brati in sestrami,« je zatrdil papež Frančišek. Zaradi tega, ko pristopamo k temu zakramentu, običajno pravimo, da ”prejmemo obhajilo” in ”obhajamo”. To pomeni, da nas v moči Svetega Duha deležnost pri evharistični gostiji na edinstven in globok način upodablja po Kristusu ter nam omogoča, da že sedaj okušamo polno občestvo z Očetom, ki zaznamuje nebeško gostijo, kjer bomo z vsemi svetniki v slavi zrli Boga iz obličja v obličje.

»Dragi prijatelji, nikoli se ne bomo dovolj zahvalili Gospodu za dar, ki nam ga je dal z evharistijo!« je poudaril papež in dodal, kako zelo pomembno je udeležiti se nedeljske maše; »ne samo zato, da bi molili, ampak da bi prejeli obhajilo, ta kruh, ki je telo Jezusa Kristusa in ki nas rešuje, nam odpušča, nas združuje z Očetom«.Vsako nedeljo gremo k maši zato, ker je to dan Gospodovega vstajenja. Zato je nedelja za nas zelo pomembna. Pri evharistiji čutimo pripadnost Cerkvi, Božjemu ljudstvu, Božjemu telesu, Jezusu Kristusu. Nikoli ne bomo doumeli vse vrednosti in bogastva. Frančišek je pozval, naj prosimo Gospoda, da bo zakrament evharistije še naprej ohranjal živo njegovo navzočnost v Cerkvi in oblikoval naše skupnosti v ljubezni in občestvu v skladu z Očetovim srcem. Ob koncu je še dodal, da se ta pot začne s prvim obhajilom in traja vse življenje. Priprava na prvo obhajilo je zato pomembna in pomembno je, da gre k prvemu obhajilu vsak otrok. To je namreč prvi korak k pripadnosti Jezusu Kristusu.

Objavljeno 05. 02. 2014

Podobni prispevki