VATIKAN (sreda, 24. september 2014, RV) – Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco namenil svojemu apostolskemu potovanju v Albanijo. Potekalo je v nedeljo, 21. septembra. Dejal je, da je želel obiskati deželo, ki je bila dolgo zatirana pod ateističnim in nečloveškim režimom, sedaj pa živi izkušnjo mirnega sobivanja med različnimi verskimi komponentami. »Zdelo se mi je pomembno, da jo spodbudim na tej poti, da bi jo nadaljevala z vztrajnostjo in vse zavoje obrnila v korist skupnega dobrega,« je dejal papež vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra.

Mirno sobivanje je uresničljivo
Zato je v središču potovanja bilo medversko srečanje, med katerim je z zadovoljstvom videl, da »mirno in rodovitno sobivanje med osebami in skupnostmi, ki pripadajo različnim verstvom, ni samo želja, ampak je konkretno možno in izvedljivo«. Gre za pristen in koristen dialog, ki se izogiba relativizmu in upošteva identiteto vsakega. To, kar združuje različna verska izražanja, je namreč pot življenja, dobra volja delati dobro bližnjemu, ne zanikati ali zmanjšati identitete.

»Naša moč je Kristusova ljubezen!«
V nadaljevanju je papež izpostavil srečanje z duhovniki, posvečenimi osebami, semeniščniki in laičnimi gibanji ter ga označil kot »priložnost za hvaležno spominjanje številnih mučencev vere«. Zahvaljujoč nekaterim starejšim osebam, ki so na svojem mesu živeli strašno preganjanje, je odmevala vera mnogih junaških pričevalcev preteklosti, ki so sledili Kristusu vse do poslednjega trenutka. »Ravno iz tesne združenosti z Jezusom, iz odnosa ljubezni z njim, je za te mučence – kot za vsakega mučenca – privrela moč, da so se pogumno spoprijeli s temi bolečimi dogodki, ki so jih vodili v mučeništvo. Tudi danes, tako kot včeraj, moč Cerkve ne prihaja toliko iz organizacijskih zmožnosti ali strukture, ki so tudi potrebne. Naša moč je Kristusova ljubezen!« je poudaril papež Frančišek. »Je moč, ki nas podpira v težkih trenutkih in navdihuje današnje apostolsko delovanje, da bi vsem ponudila dobroto in odpuščanje ter tako pričevala o Božjem usmiljenju.«

Kri mučenec je zagotovilo za prihodnost Albanije
Sveti oče je v spomin priklical glavno ulico v Tirani, kjer so bili izobešeni portreti štiridesetih duhovnikov, ubitih med komunistično diktaturo in za katere poteka postopek beatifikacije. Te lahko prištejemo k na stotine kristjanov in muslimanov, ki so bili ubiti, mučni, zaprti in deportirani samo zato, ker so verovali v Boga. »To so bila mračna leta, med katerimi je bila do tal porušena verska svoboda in je bilo prepovedano verovati v Boga.« Na tisoče cerkva in mošej je bilo uničenih, spremenjenih v skladišče in kinodvorane, ki so propagirale marksistično ideologijo. Verske knjige so bile zažgane in staršem je bilo prepovedano poimenovati otroke z verskimi imeni prednikov. »Spomin na te dogodke je bistven za prihodnost naroda,« je poudaril papež. »Spomin na mučence, ki so vzdržali v veri, je zagotovilo za usodo Albanije. Kajti njihova kri ni bila prelita zaman, ampak je seme, ki bo rodilo sadove miru in bratskega sodelovanja.« Danes je Albanija zgled mirnega sobivanja med verstvi, ne samo ponovne oživitve Cerkve. Zato mučenci niso poraženci, ampak zmagovalci: v njihovem junaškem pričevanju sveti vsemogočnost Boga, ki je vedno tolažil svoje ljudstvo, odpiral nove poti in obzorja upanja.

Papež hvaležen za srečanje z albanskim narodom
»To pričevanje upanja, utemeljeno na veri v Kristusa in na spominu preteklosti,« so bile papeževe besede, »sem izročil v varstvo vsemu albanskemu prebivalstvu, ki sem ga videl navdušenega in veselega na krajih srečanja in obhajanj ter tudi na ulicah Tirane. Vse sem spodbudil, naj vedno zajemajo nove moči iz vstalega Gospoda, da bodo lahko evangeljski kvas v druži in da se bodo lahko lotevali, kar se že dogaja, karitativnih in vzgojnih dejavnosti.« Papež Frančišek se je zahvalil Gospodu za potovanje v Albanijo, da se je lahko srečal s »pogumnim in močnim narodom, ki se ni pustil ukloniti bolečini«. Brate in sestre v Albaniji je ponovno povabil k pogumni dobroti, za gradnjo sedanjosti in prihodnosti njihove države in Evrope. Sadove svojega obiska pa je izročil Mariji dobrega sveta, ki se jo časti v svetišču v Scutariju, da bi še naprej vodila ta mučeniški narod. »Težka izkušnja preteklosti naj ga vedno bolj ukoreninja v odprtosti do bratov, predvsem najšibkejših, in ga naredi protagonista tistega dinamizma ljubezni, ki je zelo potreben v današnjem družbeno-kulturnem kontekstu,« je sklenil hatehezo papež Frančišek.

Objavljeno 24. 09. 2014

Podobni prispevki