VATIKAN (sreda, 20. avgust 2014, RV) – Papež Frančišek je katehezo danes posvetil pravkar zaključenemu apostolskemu potovanju v Južno Korejo. Današnja splošna avdienca je sicer potekala v avli Pavla VI. Papež se je skupaj z zbranimi najprej zahvalil za ta »veliki dar« obiska Cerkve, ki je »mlada in dinamična, utemeljena na pričevanju mučencev in poživljena z misijonarskim duhom«. Poleg tega se ta Cerkev nahaja v državi, kjer se srečujejo »starodavne azijske kulture in nenehna novost evangelija«.

Spomin, upanje, pričevanje
»Pomen tega apostolskega potovanja se lahko povzame s tremi besedami: spomin, upanje, pričevanje.« Republika Koreja je država, ki je doživela znaten in hiter ekonomski razvoj. Tamkajšnji prebivalci so zelo delavni, disciplinirani in urejeni. Morajo ohranjati moč, ki so jo podedovali po svojih prednikih: »V tej situaciji je Cerkev varuhinja spomina in upanja: je duhovna družina, v kateri odrasli mladim posredujejo plamenico vere, prejete od starejših; spomin pričevalcev iz preteklosti postane novo pričevanje v sedanjosti in upanje za prihodnost

S tega vidika, kot je nadaljeval papež Frančišek, se lahko bere dva glavna dogodka njegovega potovanja: beatifikacijo 124 korejskih mučencev, ki se pridružujejo tistim, ki jih je kanoniziral že sv. Janez Pavel II., in srečanje z mladimi med 6. azijskim dnevom mladih. »Mlad človek je vedno oseba, ki išče nekaj, za kar je vredno živeti, mučenec pa pričuje za nekaj, ali bolje za Nekoga, za kogar je vredno dati življenje. Ta resničnost je Ljubezen Boga, ki se je utelesil v Jezusu, pričevalcu za Očeta.« Med potovanjem sta bila mladim posvečena dva dogodka. Med le-tema jih je po papeževih besedah Duh vstalega Gospoda napolnil »z veseljem in upanjem, ki ju bodo mladi ponesli v svoje države in ki bosta storila mnogo dobrega!«

Vloga laikov pri začetkih Cerkve v Koreji
»Cerkev v Koreji varuje tudi spomin na primarno vlogo, ki so jo imeli laiki tako pri začetkih vere kot pri delu evangelizacije.« Papež Frančišek je spomnil, da v tej deželi krščanske skupnosti namreč niso ustanovili misijonarji, temveč skupina mladih Korejcev. To se je zgodilo v drugi polovici 18. stoletja. Pritegnila so jih nekatera krščanska besedila. Temeljito so jih preštudirali in jih izbrali za življenjsko pravilo. Eden izmed njih je bil nato poslan v Peking, da bi tam prejel krst. Le-ta, laik, je nato krstil svoje tovariše: »Iz tistega prvega jedra se je razvila velika skupnost, ki je vse od začetka in skoraj celo stoletje trpela zaradi nasilnih preganjanj. V njej je na tisoče mučencev. Cerkev v Koreji je torej utemeljena na veri, misijonarskem prizadevanju in mučeništvu vernih laikov

Prvi korejski kristjani so si vzeli za zgled apostolsko skupnost iz Jeruzalema. Tako so živeli bratsko ljubezen, ki presega vse družbene razlike. Iz tega razloga pa je papež Frančišek tudi današnje kristjane spodbudil, naj bodo velikodušni v deljenju z najrevnejšimi in izključenimi. In sicer v skladu z besedami iz 25. poglavja Matejevega evangelija: »Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40)

Kristus ne odpravi tistega, kar je dobro
V zgodovini vere v Koreji vidimo, kako Kristus ne odpravlja kultur in poti narodov, ki preko stoletij in tisočletij iščejo resnico ter udejanjajo ljubezen do Boga in do bližnjega: »Kristus ne odpravi tistega, kar je dobro, ampak to pelje dalje in pripelje do izpolnitve.« Tisto, s čimer pa Kristus nasprotno se bori in kar premaga, je zlo, ki »seje razprtije med človekom in človekom, med narodom in narodom«; ki povzroča izključevanje zaradi malikovanja denarja; ki »v srcih mladih seje strup praznine«. »Da, s tem se Jezus Kristus je boril in to je premagal s svojo žrtvijo ljubezni. In če ostanemo v Njem, v njegovi ljubezni, tudi mi, tako kot mučenci, lahko živimo in pričujemo za njegovo zmago. S tem prepričanjem smo molili in tudi sedaj molimo, da bi vsi otroci korejske dežele, ki trpijo posledice vojne in razdelitve, lahko dovršili pot bratstva in sprave.«

Potovanje v Južno Korejo, kot je nazadnje še spomnil papež Frančišek, pa je bilo osvetljeno tudi s praznikom Marijinega vnebovzetja: »Z višav, kjer kraljuje s Kristusom, Mati Cerkve spremlja pot Božjega ljudstva, podpira najnapornejše korake, tolaži tiste, ki so v preizkušnji in odpira obzorje upanja. Na njeno materinsko priprošnjo naj Gospod vedno blagoslavlja korejski narod, mu podari mir in blaginjo; in naj blagoslovi Cerkev, ki živi v tisti deželi, da bi bila vedno rodovitna in polna evangeljskega veselja

Objavljeno 20. 08. 2014

Podobni prispevki