TRG SV. PETRA (nedelja, 22. december 2013, RV) – »Na današnjo četrto adventno nedeljo evangelij pripoveduje dogodke pred Jezusovim rojstvom. Evangelist Matej jih predstavi z vidika sv. Jožefa, ki je bil zaročen z Devico Marijo.« Tako je papež Frančišek uvedel v osnovno sporočilo današnje 4. adventne nedelje med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja. Po molitvi in blagoslovu je papež Frančišek pokazal na napis na Trgu sv. Petra in dejal: »Tam vidim velik napis: Reveži ne morejo več čakati. Ob tem pomislim, da se je Jezus rodil v hlevu. Ni se rodil v hiši. Zatem je moral bežati, šel je v Egipt, da si je rešil življenje. Zatem se je končno vrnil v svojo hišo, v Nazaret. Danes, ko berem tole napisano, pomislim na številne družine brez hiše, bodisi, ker jo niso nikoli imeli, bodisi, ker so jo iz različnih vzrokov izgubili. Družina in hiša gresta skupaj. Zelo težko družina nadaljuje z življenjem, če ne prebiva v hiši. Med temi božičnimi dnevi vabim vse, posameznike, družbene ustanove, oblastnike, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi lahko vsaka družina imela hišo«. Papež Frančišek je pozdrave zaključil z voščilom: »Vsem želim lepo nedeljo in božič poln upanja, pravičnosti in bratstva«.

Papež Frančišek je nagovor številnim romarjem, ki so se zbrali na trgu sv. Petra ter Trgu Pija XII., nadaljeval z besedami: »Jožef in Marija sta živela v Nazaretu, a še nista stanovala skupaj, saj se čas za poroko še ni dopolnil. Med tem pa je Marija, potem ko je sprejela angelovo oznanilo, postala noseča po delovanju Svetega Duha. Ko se je Jožef zavedal tega, se je vznemiril. Evangelij nam ne predstavi njegovih misli, pove pa nam bistveno: on je skušal izpolniti Božjo voljo in je bil pripravljen na skrajno odpoved. Namesto, da bi se branil ter uveljavil svojo pravico, je Jožef izbral rešitev, ki je od njega zahtevala veliko žrtev: »Ker je bil pravičen in je ni hotel osramotiti, je sklenil, da jo skrivaj odslovi‘ (Mt 1,19).

Ta kratek stavek povzema resnično in pravo notranjo dramo, ko pri tem pomislimo na ljubezen, ki jo je Jožef imel do Marije. Toda tudi v tem primeru Jožef želi izpolniti Božjo voljo in se odloči, prav gotovo z veliko bolečino, Marijo skrivaj odsloviti. Potrebno je premišljevati te besede, da bi razumeli, kakšno preizkušnjo je moral Jožef prenašati v dneh pred Jezusovim rojstvom. Preizkušnja je podobna Abrahamovi žrtvi, ko je Bog zahteval njegovega sina Izaka (prim. 1Mz 22), torej odpovedati se najdragocenejšemu, ljubljeni osebi.

Toda, kot v Abrahamovem primeru, je Gospod posredoval, saj je našel potrebno vero in je nakazal drugo pot, pot ljubezni in sreče: »Jožef« mu je rekel: »ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; otrok, ki ga je spočela, je namreč od Svetega Duha« (Mt 1,20).

Ta evangelij nam predstavi vso velično duše sv. Jožefa. On je sledil načrtu za dobro življenje, toda Bog mu je prihranil drugačen načrt, še večje poslanstvo. Jožef je človek, ki je vedno prisluhnil Božjemu glasu, notranje občutljiv za njegovo skrivno hotenje. Jožef je človek, ki je bil pozoren na sporočila, ki so prihajala tako iz globine srca, kakor od zgoraj. Ni trmasto vztrajal pri svojem življenskem načrtu, ni dovolil, da bi tiha jeza zastrupila njegovo dušo, temveč je bil pripravljen dati se na razpolago za to novost, ki mu je bila na presenetljiv način predstavljena. Tako je to. Bil je dober človek. Ni sovražil. Ni dopustil, da bi tiha jeza zastrupila dušo. Toda, kolikokrat nam sovraštvo, tudi antipatija, tiha jeza zastrupijo dušo. To ni v redu. Nikoli ne dovolite tega. On nam je zgled. Tako je Jožef postal še bolj svoboden in večji. S sprejetjem Gospodovega načrta je Jožef v polnosti našel samega sebe, onkraj sebe. Ta njegova svoboda, odpovedati se temu, kar je njegovo, posedovanju lastnega bivanja ter ta njegova popolna notranja razpoložljivost za Božjo voljo, nas nagovarjata ter nam kažeta pot.

Pripravimo se torej za praznovanje božiča tako, da zrimo Marijo in Jožefa. Marijo, ženo polno milosti, ki je imela pogum popolnoma zaupati se Božji Besedi. Jožefa, zvestega in pravičnega moža, ki je raje verjel Gospodu, kot pa prisluhnil glasu dvoma in človeškemu ponosu. Skupaj z njima hodimo proti Betlehemu«.