TRG SV. PETRA (nedelja, 25. avgust 2013, RV) – Papež Frančišek je danes na 21. nedeljo med letom z okna apostolske palače na trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Angelovo češčenje. V nagovoru pred molitvijo je sveti oče spregovoril o današnjem evangeliju in Jezusovih besedah: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (Lk 13,24). Po molitvi in blagoslovu je sveti oče zaradi težkega stanja v Siriji ponovno izrekel sledeči poziv: »Z veliko bolečino in zaskrbljenostjo še vedno spremljam stanje v Siriji. Povečanje nasilja v bratomorni vojni, z vedno več pokolov in grozodejnih dejanj, katerih fotografije smo lahko vsi v teh dneh videli, me ponovno spodbuja, naj povzdignem glas, da se ustavi hrup orožja. Ni spopad, ki ponuja pogled upanja za reševanje problemov, temveč sposobnost srečanja in dialoga. Iz globine svojega srca bi želel pokazati svojo bližino z molitvijo in solidarnostjo vsem žrtam tega spora in vsem tistim, ki trpijo, še posebej otroci ter povabil, da imejte vedno živo upanje po miru. Mednarodno skupnost pozivam, naj pokaže več občutljivosti do tega tragičnega stanja in naj vsa svoja prizadevanja usmiri v to, da bo dragi sirski narod našel rešitev iz te vojne, ki seje uničenje in smrt. Vsi skupaj molimo: Marija Kraljica miru, prosi za nas. Vsi skupaj: Marija Kraljica miru, prosi za nas.«

Sveti oče je zbrane vernike, ki so napolnili trg sv. Petra, nagovoril z besedami: »Dragi bratje in sestre, dober dan! Današnji evangelij nas vabi k razmišljanju o tematiki zveličanja. Jezus se je vzpenjal iz Galileje proti mestu Jeruzalem in med potjo se mu je nekdo, kot pripoveduje evangelist Luka, približal in ga vprašal: ‘Gospod, je malo teh, ki se bodo zveličali?‘ (Lk 13,23). Jezus ni odgovoril naravnost na vprašanje, saj ni pomembno koliko se jih bo zveličalo, ampak je pomembno, katera pot vodi v zveličanje. Jezus je zato na vprašanje odgovoril z besedami: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata, kajti povem vam: Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli« (Lk 13,24). Kaj je Jezus hotel reči? Katera so vrata, skozi katera moramo vstopiti? In še, zakaj Jezus govori o ‘ozkih vratih’?

Podoba vrat se v evangeliju večkrat pojavi in nam prikliče vrata hiše, domače ognjišče, kjer najdemo varnost, ljubezen, toplino. Jezus nam pravi, da so tudi vrata, skozi katera se vstopi v Božjo družino, v toplino Božje hiše, v občestvo z Njim. Ta vrata je Jezus sam (prim. Jn 10,9). On je vrata. On je prehod za zveličanje. On nas vodi k Očetu. In vrata, ki je Jezus, niso nikoli zaprta, ta vrata niso nikoli zaprta. Brez razlike, brez izključevanja, brez privilegijev so vedno in za vse odprta. Saj, kot veste, Jezus nikogar ne izključuje. Kdo med vami, bi mi morda rekel: ‘Toda, oče, jaz sem zagotovo izključen, saj sem velik grešnik. Storil sem toliko grdega, veliko grdega sem storil v življenju’. Ne, nisi izključen! Ravno zaradi tega si njegov ljubeljenec, saj Jezus daje prednost grešniku, vedno, da bi mu odpustil, ga ljubil. Jezus te čaka, da te objame, da ti odpusti. Ne boj se. Čaka te. Premakni se, pogumno vstopi skozi njegova vrata. Vsi so povabljeni, da vstopijo skozi ta vrata, da vstopijo skozi vrata vere, da vstopijo v njegovo življenje in da omogočijo, da vstopi v naša življenja, ga preoblikuje, prenovi ter podari polno in dolgotrajno veselje.

Dandanes gremo mimo številnih vrat, ki nas vabijo vstopiti ter nam obljubljajo srečo, za katero ugotovimo, da je kratkotrajna, se sama izčrpa in nima prihodnosti. Toda, vprašam vas: mi, skozi katera vrata hočemo vstopiti? In komu bi odprli vrata svojega življenja? Z vso močjo hočem reči: ne bojmo se prestopiti vrat vere v Jezusa, mu pustiti vedno bolj vstopiti v naše življenje, da bomo izšli iz naših sebičnosti, zaprtosti, iz naše neobčutljivosti do drugih in bo Jezus razsvetlil naše življenje. Saj Jezus razsvetljuje naše življenje z lučjo, ki več ne ugasne, saj ni ognjemet, ni ‘flash’! Ne, on je stalna luč, ki za vedno gori in nam daje mir. Taka je luč, ki jo srečamo, če vstopimo skozi Jezusova vrata.

Gotovo, ta Jezusova vrata so ozka, pa ne zato, da bi bila mučilnica. Ne zaradi tega! Temveč zato, ker zahteva, da mu odpremo svoje srce in priznamo, da smo grešniki, potrebni njegovega zveličanja, njegovega odpuščanja, njegove ljubezni, da v ponižnosti sprejmemo njegovo usmiljenje in se mu pustimo prenoviti. Jezus v evangeliju pravi, da biti kristjan ni samo ‘etiketa’. Vprašam vas: ste kristjani po ‘etiketi’ ali v resnici? Vsak naj si v sebi odgovori! Ne kristjani, nikoli kristjani, po ‘etiketi’! Kristjani v resnici, iz srca. Biti kristjan je, živeti in pričevati vero v molitvi, z deli dejavne ljubezni, s spodbujanjem pravičnosti, z izvrševanjem dobrega. Skozi ozka vrata, ki je Kristus, mora vstopiti vse naše življenje.

Devico Marijo, Vrata nebeška, prosimo, naj nam pomaga prestopiti vrata vere in dovoliti, da njen Sin preoblikuje naše bivanje, kakor je preoblikoval njeno, da bomo vsem prinašali veselje evangelija.