VATIKAN (sreda, 4. junij 2014) – Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o pobožnosti, daru Svetega Duha, ki je velikokrat površno razumljen, v resnici pa se dotika središča naše krščanske identitete in življenja. Kot je izpostavil, dar pobožnosti »kaže na našo pripadnost Bogu in našo globoko povezanost z njim, na vez, ki daje smisel vsemu našemu življenju in nas ohranja trdne, v občestvu z njim, tudi v najbolj težkih in mučnih trenutkih«.

Odnos, ki se živi s srcem
To vez z Gospodom pa ne razumemo kot neko dolžnost ali neko zapoved. Je vez, ki prihaja od znotraj. Gre za »odnos, ki se živi s srcem«: je naše prijateljstvo z Bogom, dano nam po Jezusu, je prijateljstvo, ki spreminja naše življenje in nas napolnjuje z navdušenjem in veseljem. Zato dar pobožnosti v nas zbuja predvsem hvaležnost in slavljenje. To je namreč razlog in »najbolj pristen smisel našega bogočastja in čaščenja«, je zatrdil papež. Ko nam Sveti Duh da zaznati Gospodovo navzočnost in vso njegovo ljubezen do nas, nam ogreje srce in nas skoraj naravno usmeri k molitvi in obhajanju. »Pobožnost je torej sinonim za avtentičen verski duh, otroško zaupnost z Bogom, tisto zmožnost moliti ga z ljubeznijo in preprostostjo, ki je lastna osebam, ponižnim v srcu,« je dejal papež vernikom, zbranim na Petrovem trgu.

Dar pobožnosti nas usmerja k drugim
Če nam dar pobožnosti pomaga rasti v odnosu in občestvu z Bogom in nas vodi, da živimo kot otroci, nam obenem pomaga, da to »ljubezen razlivamo tudi na druge in jih prepoznamo kot brate in sestre«. Tako bomo ob tistem, ki je ob nas, in tistih, ki jih srečamo vsak dan, ganjeni s čustvi pobožnosti, pri čemer je papež izpostavil, da pri tem ne gre za pietizem. Nekateri namreč mislijo, da pobožnost pomeni zapreti oči, nadeti si narejen obraz, se pretvarjati, da si kot svetnik. To ni dar pobožnosti, je pripomnil. Resničen dar pobožnosti namreč pomeni, da se bomo zares lahko veselili s tistim, ki se veseli, jokali s tistim, ki joče, blizu bomo tistemu, ki je sam, opomnili tistega, ki dela napako, potolažili žalostnega, sprejeli in pomagali tistemu, ki je v stiski. Dar pobožnosti je prav tako tesno povezan s krotkostjo, naredi nas namreč krotke, mirne, potrpežljive, v miru z Bogom ter krotke v služenju drugim, je pojasnjeval papež.

Prositi Gospoda za dar pobožnosti
Ob koncu kateheze je spomnil na besede sv. Pavla iz Pisma Rimljanom: »Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji sinovi. Saj niste prejeli duha suženjstva, da bi spet zapadli v strah, ampak ste prejeli duha posinovljenja, v katerem kličemo: Aba, Oče!‘,« (Rim 8,14-15). Prosimo Gospoda, je povabil, da bo dar njegovega Duha lahko premagal naš strah in naše negotovosti, tudi našega nemirnega in nepotrpežljivega duha; da nas bo lahko naredil za vesele priče Boga in njegove ljubezni; da bomo lahko častili Gospoda v resnici in služenju drugim, s krotkostjo in nasmehom, ki nam ju Sveti Duh vedno daje v veselju. »Naj nam Sveti Duh podari ta dar pobožnosti,« je še dejal Frančišek.

Objavljeno 04. 06. 2014

Podobni prispevki