VATIKAN (ponedeljek, 6. januar 2014, RV) – »V tej poti modrih z Vzhoda je simbolizirana usoda vsakega človeka: naše življenje pomeni hoditi, razsvetljeni od luči, ki osvetljujejo cesto, da bi našli polnost resnice in ljubezni, ki jo mi, kristjani, prepoznavamo v Jezusu, Luči sveta.« Tako je zatrdil papež Frančišek, ko je daroval sveto mašo v vatikanski baziliki. Danes obhajamo praznik Gospodovega razglašenja ali praznik Svetih treh kraljev. Papež je homilijo tako začel z izrazom iz praznične bogoslužne himne: »Lumen requirunt lumine.« Te besede se nanašajo na izkušnjo modrih: sledeč luči so iskali Luč.

Znamenja za orientacijo na poti najdemo v dveh knjigah
Zvezda, ki se je prikazala na nebu, je v razumu in srcu modrih prižgala luč, ki jih je spodbudila k iskanju velike Kristusove Luči. Zvesto so sledili luči, ki jih je prežemala notranje in tako so srečali Gospoda. To je torej pot, ki simbolizira pot nas vseh, je dejal papež. Na tej poti imamo na razpolago »dve veliki knjigi«: knjigo stvarstva in knjigo Sveto pismo. V obeh lahko najdemo znamenja, po katerih se na romanju orientiramo. Pri tem je pomembno biti pozorni, bdeti, poslušati Boga, ki nam govori vedno. Še posebej je potrebno poslušati evangelij, brati ga, meditirati in iz njega narediti »duhovno hrano«, ki nam dopusti srečati živega Jezusa, izkusiti Njega in njegovo ljubezen.

Odsevati Božjo luč v svetu
Papež Frančišek je zatem spomnil na Božji poziv mestu Jeruzalem iz današnjega prvega berila iz Izaijeve knjige: »Vstani, zasij!« (Iz 60,1) Jeruzalem je poklican, da je mesto luči, da v svetu odseva Božjo luč in pomaga ljudem hoditi po njegovih poteh: »To je poklicanost in poslanstvo Božjega ljudstva v svetu.« Toda Jeruzalem se Božjemu klicu lahko tudi izneveri, je nato opozoril papež. Evangelij nam pove, da so modri, ko so prispeli v Jeruzalem, za nekaj časa zvezdo izgubili izpred oči. Luč je bila odsotna predvsem v palači kralja Heroda. Tisto prebivališče, kot je dejal papež Frančišek, je »temačno, v njem vladajo tema, nezaupljivost, strah, zavist«. Herod postane nezaupljiv in zaskrbljen zaradi rojstva krhkega Otroka, ki ga sam vidi kot tekmeca. Zboji se za svojo oblast, da se bodo zasukala pravila igre, da bo razkrinkana zunanjost. Herod je cel svoj svet zgradil na oblasti, uspehu, imetju, korupciji, v težave pa ga je spravil Otrok. Bilo ga je strah in zaradi tega strahu je zblaznel do te mere, da je dal ubiti otroke.

»Sveta zvijačnost«
Modri so znali preseči ta nevaren trenutek teme pri Herodu, ker so verjeli besedam prerokov, ki so pokazale na Betlehem kot na kraj rojstva Mesije. Tako so pobegnili pred »otrplostjo noči sveta«, se spet podali na pot proti Betlehemu in ponovno ugledali zvezdo. Pri tem so se »silno razveselili«, kot lahko beremo v evangeliju (Mt 2,10). Te zvezde se v temi posvetnosti Herodove palače namreč ni videlo. En vidik luči, ki nas vodi na poti vere, je zvijačnost ali »sveta zvijačnost«, ki je lahko tudi vrlina, kot je dejal papež Frančišek: »Gre za tisto duhovno prevejanost, ki nam omogoči prepoznati nevarnosti in se jim izogniti.« Modri so to »luč zvijačnosti« znali uporabiti na poti nazaj, ko so se odločili izogniti se mračni Herodovi palači.

Naša dolžnost je varovati vero
Tako nas učijo, kako ne pasti v zasede teme in kako se braniti pred temo, ki želi oviti naša življenja. Modri so s to »sveto zvijačnostjo« obvarovali vero. Tudi mi moramo varovati vero pred temo, je poudaril papež Frančišek. Pogosto tudi pred temo, ki je preoblečena v luč. »Tu pa je potrebna ‘sveta zvijačnost’, da bi varovali vero, da bi jo obvarovali pred petjem Siren, ki ti pravijo: ‘Glej, danes moramo narediti to, tisto …’ Toda vera je milost, je dar. Naša dolžnost je, da jo varujemo s to ‘sveto zvijačnostjo’, z molitvijo, z ljubeznijo, z dobroto.« Treba je istočasno sprejeti v srce Božjo luč in gojiti duhovno zvijačnost, ki zna združevati preprostost in prekanjenost, tako je še dejal papež Frančišek.

Modri z Vzhoda so naši tovariši na poti
Na današnji praznik Gospodovega razglašenja modre z Vzhoda vidimo kot naše tovariše na poti. Njihov zgled nam pomaga dvigniti pogled proti zvezdi in slediti velikim željam našega srca. Učijo nas, da se ne zadovoljimo s povprečnim življenjem, ampak da se vedno pustimo očarati tistemu, kar je dobro, resnično, lepo – da se pustimo očarati Bogu. Modri z Vzhoda nas učijo tudi, da se ne pustimo prevarati zunanjosti, tistemu, kar je veliko, modro, mogočno za svet. Ne smemo se zaustaviti tam, je opomnil papež Frančišek in nato za konec ponovno poudaril, da je zelo pomembno varovati vero: »Potrebno je iti preko, preko teme, preko očarljivosti Siren, preko posvetnosti, preko mnogih današnjih modernosti; iti proti Betlehemu, tja, kjer se v preprostosti nekega doma na periferiji, med mamo in očetom, ki sta polna ljubezni in vere, sveti Sonce, ki je vzšlo iz višav, Kralj vesoljstva. Po zgledu modrih z našimi majhnimi lučmi iščimo Luč in varujmo vero.«

 

Sveti oče je opoldne molil Angelovo češčenje z okna apostolske palače. Vernikom, ki so napolnili Trg sv. Petra, je spregovoril o današnjem prazniku Gospodovega razglašenja. Ta v ospredje postavlja univerzalno odprtost zveličanja, ki ga je prinesel Jezus. Papež je pojasnil »dvojno gibanje«: po eni strani gre za gibanje Boga k svetu, človeštvu, po drugi strani pa za gibanje ljudi k Bogu. To dvojno gibanje po Frančiškovih besedah premika »obojestranska privlačnost«.

Božja ljubezen do vseh nas
»S strani Boga je to ljubezen do nas: mi smo njegovi otroci, ljubi nas in nas hoče osvoboditi hudega, bolezni, smrti ter nas privesti v svojo hišo, svoje kraljestvo. Bog nas iz čiste milosti priteguje, da bi nas pridružil sebi.« Tudi z naše strani je ljubezen, je želja: pritegujejo nas dobro, resnica, sreča, lepota, je pojasnil papež ter poudaril, da je točka srečanja te obojestranske privlačnosti Jezus, Bog in človek. A iniciativa vedno prihaja s strani Boga. Božja ljubezen je pred našo. Jezus je Bog, ki je postal človek, učlovečil se je, rodil se je za nas. Nova zvezda, ki se je prikazala modrim, je bila znamenje Kristusovega rojstva. Če ne bi videli zvezde, se ti možje ne bi podali na pot. Luč, resnica in lepota so pred nami. Bog je pred nami: je milost. In ta milost se je pokazala v Jezusu. On je epifanija, razglašenje, manifestacija Božje ljubezni.

Papež Frančišek je nadaljeval, da je »Cerkev v celoti znotraj tega gibanja Boga k svetu: njeno veselje je evangelij, je odsevati Kristusovo luč. Cerkev je ljudstvo tistih, ki so doživeli to privlačnost in jo nosijo v svoji notranjosti, v srcu in življenju.« Papež je pri tem navedel besede iz svoje apostolske spodbude Evangeljsko veselje, namenjene tistim, ki se čutijo daleč od Boga in Cerkve, tistim, ki so prestrašeni in brezbrižni: »Gospod kliče tudi tebe, da postaneš del njegovega ljudstva; in to počne z velikim spoštovanjem in ljubeznijo.«

»Prosimo Boga za vso Cerkve, prosimo za veselje evangeliziranja, kajti Kristus jo je poslal, da razodene in sporoči Božjo ljubezen do vseh ljudstev,« je papež sklenil nagovor. »Devica Marija pa naj nam pomaga, da bomo vsi učenci in misijonarji, majhne zvezde, ki odsevajo njegovo luč. Molimo,« je še povabil, »da bi se srca odprla in sprejela oznanilo in bi vsi ljudje prišli in bili deležni obljube po evangeliju.«

Danes poteka svetovni dan otroškega misijona
Papež je po molitvi Angelovo češčenje še voščil vernikom vzhodnih Cerkva, ki bodo jutri praznovali božič. Prav tako je spomnil, da danes poteka svetovni dan otroškega misijona, ki ga pripravljajo Papeške otroške misijonske družbe. Kot je dejal, so mnogi otroci v župnijah protagonisti gest solidarnosti do svojih sovrstnikov in tako širijo obzorja svojega bratstva.