TRG SV. PETRA (nedelja, 26. januar 2014, RV) – »Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnje nedelje pripoveduje o začetkih Jezusovega javnega življenja po mestih in vaseh Galileje. Njegovo poslanstvo se ni začelo v Jeruzalemu, torej v verskem, družbenem in političnem središču, ampak se je začelo na obrobnem področju, ki so ga pravoverni judje zaničevali zaradi tega, ker so bila tam navzoča različna tuja ljudstva. Prerok Izaija zato o njem pravi ‘poganska Galileja’ (Iz 8, 23).« Tako je papež Frančišek začel nagovor med opoldansko molitvijo na današnjo 3. nedeljo med letom z okna apostolske palače množici vernikov na Trgu sv. Petra, med katerimi so bili tudi dečki in deklice Rimske katoliške akcije.

Po molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu je sveti oče spomnil na današnji Svetovni dan obolelih za gobavostjo. Zatem je izrazil svojo bližino ukrajinskemu ljudstvu: »Z molitvijo sem blizu Ukrajini, še posebej tistim, ki so v teh dneh izgubili življenje, in pa njihovim družinam. Upam, da se bo med vladnimi inštitucijami in civilno družbo razvil konstruktivni dialog in bo ob opustitvi vsakega nasilnega dejanja, v srcu vsakega prevladal duh miru ter iskanje skupnega dobrega.«

Sveti oče je nadalje namenil misel triletnemu Cocu Campolongu, ki so ga pred nekaj dnevi v kraju Cassano Jonio zažgali v avtomobilu: »Zdi se, da tako krutega ravnanja do tako majhnega otroka, ne pozna zgodovina kriminala. Molimo s Cocom, ki je prav gotovo v nebesih pri Jezusu, za osebe, ki so storile ta zločin, da bi se kesale ter se spreobrnile h Gospodu.«

Papež Frančišek je zatem voščil vsem, ki živijo na Daljnem vzhodu, kakor tudi tistim kitajcem, korejcem in vietnamcem, ki so razpršeni po vsem svetu in praznujejo lunino novo leto. »Vsem voščim bivanje polno veselja in upanja. Naj neukrotljivo hrepenenje po bratstvu, ki prebiva v njihovih srcih, najde domačnost v družini, v tem prednostnem kraju, kjer naj bo ponovno odkrito, vzgajano in uresničeno. To bo tako dragocen prispevek k ustvarjanju bolj človeškega sveta, v katerem kraljuje mir.«

Sveti oče je nadalje spomnil na včerajšnjo beatifikacijo kraljice Marije Kristine Savojske.

Pred zaključkom opoldanske molitve je sveti oče dejal: »Sedaj se bom obrnil na dečke in deklice Katoliške akcije rimske škofije! Dragi dečki in deklice, tudi letos ste skupaj s kardinalom vikarjem v velikem številu prišli ob zaključku vaše ‘Karavane miru’. Zahvaljujem se vam. Prisluhnimo sedaj sporočilu, ki ga bosta prebrala vaša prijatelja tu ob meni.« Deček in deklica sta po prebranem sporočilu na papeževo pobudo spustila goloba, ki sta zletela v nebo.

Papež Frančišek je med nagovorom pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja bolj podrobno predstavil svetopisemsko področje Galileje: »To ozemlje je mejno, prehodno področje, kjer se srečujejo osebe tako različne po rasi, kulturi in veri. Galileja je tako postala simboličen kraj odprtosti evangelija za vsa ljudstva. S tega vidika je Galileja podobna današnjemu svetu: nazočnost različnih kultur, potreba po soočanju in srečanju. Tudi mi danes smo potopljeni v pogansko Galilejo. V takem okolju se lahko prestrašimo ter popustimo skušnjavi in začnemo graditi ograje, da bomo bolj varni in zavarovani. Toda Jezus nas uči, da Dobra novica, ki jo On prinaša, ni samo za en del človeštva, potrebno jo je sporočiti vsem. Veselo oznanilo je, namenjeno vsem, ki ga pričakujejo in morda tudi za tiste, ki nič več ne pričakujejo in nimajo moči, da bi ga iskali ali zanj prosili.

Ko je Jezus začel iz Galileje, nas je s tem poučil, da ni nihče izključen iz Božjega zveličanja, nasprotno Bog želi začeti na obrobju, od zadnjih, da bi dosegel vse. Poučuje nas metodo, svojo metodo, ki pa že izraža tudi vsebino, torej Očetovo usmiljenje. »Vsak kristjan in vsaka skupnost bo razločevala, kakšno pot terja Gospod. A vsi smo poklicani, da sprejmemo ta klic.« In kakšen je ta klic? »Da zapustimo svojo udobnost in pogumno dosežemo vsa obrobja, ki potrebujejo luč evangelija« (Evangelii gaudium 20).

Jezus ni začel svoje poslanstvo samo iz obrobnega kraja, ampak tudi z ljudmi, za katere bi rekli, da so ‘nižjega sloja’. Ko je izbiral svoje prve učence in bodoče apostole, ni šel v šole pismoukov ali učiteljev Postave, temveč do ponižnih in preprostih oseb, ki so se prizadevno pripavljale na prihod Božjega kraljestva. Jezus jih je prišel poklicat tja, kjer so delali, torej na obalo jezera. Bili so namreč ribiči. Poklical jih je in takoj so šli za Njim. Pustili so mreže in šli za Njim. Njihovo življenje bo postalo nenavadna in privlačna avantura.

Dragi prijatelji in prijateljice, Gospod tudi danes kliče! Gospod hodi po poteh našega vsakdanjega življenja. Tudi danes, v tem trenutku, tukaj, hodi Gospod po trgu. Kliče nas, da bi šli z Njim, delali z Njim za Božje kraljestvo v ‘Galilejah’ današnjega časa.Vsakdo naj pomisli, Gospod hodi danes tu, Gospod me gleda, me opazuje! Kaj mi Gospod govori? Če kdo med vami sliši, da mu Gospod pravi: »Hodi za menoj«, naj bo pogumen in gre z Njim. Gospod nikoli ne razočara. V svojem srcu prisluhnite, če vas Gospod kliče, da bi šli za njim. Pustimo, da nas doseže njegov pogled, njegov glas in pojdimo za njim! »Da bo veselje evangelija doseglo skrajne meje zemlje in da ne bo nobeno obrobje ostalo brez njegove luči.«(Evangelii gaudium 20).