Dober dan vsem, ki ste tukaj, vsem, ki se bodo še zvrstili v tem prostoru in posredovali svojo misel, svoja spoznanja v zvezi z življenjem in delom letošnjega jubilanta, pokojnega nadškofa Alojzija Šuštarja ob 100-letnici njegovega rojstva.

Poseben pozdrav častnemu pokrovitelju tega simpozija, gospodu predsedniku Republike Slovenije Borutu Pahorju, ki bo navzoč kasneje, dekanu Teološke fakultete gospodu Janezu Vodičarju, potem Teološki fakulteti kot taki, ki je organizirala ta simpozij ob 100-letnici rojstva nadškofa Šuštarja z gospodom škofom Antonom Jamnikom in njegovimi sodelavci, kakor tudi z vsemi tistimi, ki ste se poglobili v življenje in dediščino pokojnega nadškofa in nam jo boste danes predstavili.

Kot smo slišali, bomo v soboto, 14. novembra, obhajali 100 let rojstva pokojnega gospoda nadškofa. In zato je prav, da ob 100-letnici njegovega rojstva pogledamo njegovo življenje in  skušamo odstreti, kako je v razmerah časa razvijal svoje darove, da jih je potem v različnih službah v Cerkvi, pri nas in v Evropi uporabljal v dobro ljudi.

Čeprav doživljamo zahteven čas, ki hoče, da od sebe damo najboljše, kar smo, najboljše, kar znamo, nas ta čas ne sme ujeti v sedanji trenutek in v sedanje razmere. Pomembno je, da ostajamo odprti; odprti tudi za druge čase, za druge razmere, odprti za druge ljudi.

Časi, ki jih je doživljal nadškof Šuštar, so bili enako prelomni. A niso se lomili časi, niso se lomile razmere, lomili so se ljudje. Ljudje znotraj sebe in ljudje v medsebojnih odnosih. Ob sedanji pandemiji žrtve štejemo v sto tisočih. Zaenkrat. Časi, ki jih je živel nadškof Šuštar, so žrtve šteli v sto milijonih. In kljub podivjanosti časa in razvrednotenju človeka, je on rasel in tudi zrasel v človeka, v humanista, v kristjana, v duhovnika, v škofa. Pred očmi je nosil odločitev, ki jo je sprejel ob novi maši in ga je navdihovala vse do smrti: Božjo voljo spolnjevati. Tako v divjanju najhujše hudobije rastejo sadovi odlične plemenitosti. V spolnjevanju Božje volje.

Prepričan sem, da bodo prispevki današnjega simpozija orisali veličino moža, duhovnika in škofa, ki jo je nadškof Šuštar razodeval na različnih področjih svojega življenja in delovanja. Poteku simpozija želim Božjega blagoslova in naj bo spoznano navdih za ljudi našega časa. Za ravnanje danes in v prihodnjem. Hvala lepa.

 

msgr. Stanislav Zore OFM

Ljubljanski nadškof metropolit

Predsednik Slovenske škofovske konference