Marjan Smerke – Družina d. o. o.
Slovensko Marijino narodno svetišče
Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah
Brezje 72, Brezje
Rektor: p. dr. Robert Bahčič OFM
Brezje so glavno romarsko središče nadškofije Ljubljana. Brezje so prvič omenjene že v 11. stoletju. Vsaj v 15. stoletju je tam že stala skromna cerkev sv. Vida, ki je spadala v župnijo Mošnje. Tja je leta 1796 prišel za župnika Urban Ažbe, ki je svoje bogoslovne študije opravil v Innsbrucku. Tam je spoznal in vzljubil podobo Marije Pomagaj, ki jo je naslikal Luka Cranach. Ko je leta 1800 prizidal kapelo k cerkvi sv. Vida na Brezjah, se je odločil vanjo postaviti podobo Marije Pomagaj. Delo je zaupal slikarju Leopoldu Layerju.
Mejnik v zgodovini brezjanske podobe je leto 1863, ko so se tam zgodila čudežna ozdravljenja. Kar tri neozdravljivo bolne osebe so ozdravele. Taki dogodki so se potem v večjih ali manjših presledkih ponavljali. Glas o Brezjah je segel čez slovenske meje. Septembra 1876 je božjo pot obiskal graški škof Zvrerger in ob množici, ki ni mogla v cerkev, predlagal zidavo nove cerkve. Načrte zanjo v novorenesančnem slogu je naredil arhitekt Robert Mikowitz iz Gradca. Zidati so začeli leta 1889. Sedmega oktobra leta 1900 jo je slovesno posvetil ob navzočnosti drugih škofov in mnogih vernikov goriški nadškof in kardinal dr. Jakob Missia. Dve leti prej je svetišče dobilo tudi stalne oskrbnike – frančiškane, ki so se naselili v samostanu poleg cerkve. Nova cerkev je posvečena sv. Vidu, a srce svetišča je ostala kapela Marije Pomagaj, ki so jo pustili nespremenjeno. Čez njo so zgradili še drugo kapelo s kupolo in tako ohranili prostor z Marijino sliko na starem mestu.
Veliko dogodkov je povezano z Marijo Pomagaj. Med najpomembnejše sodijo prav gotovo kronanje Marijine podobe leta 1907, zatem evharistični kongres leta 1935 v Ljubljani, ko so tja prepeljali tudi Marijino sliko, pa hudi časi druge svetovne vojne, ko so morali sliko dve leti skrivati na Trsatu, potem je našla zavetje v ljubljanski stolnici. V zadnjem obdobju je najimenitnejši datum 8. oktober 1988, ko je papež Janez Pavel II. podelil tej osrednji slovenski božji poti časten naslov basilica minor (manjša bazilika).
Že več kot desetletje se Slovenci na poseben način povezujemo z Marijo Pomagaj na Brezjah. Vsako leto na večer pred praznikom Marije Pomočnice (23. maja) smo vsi doma in po svetu povabljeni, da prižgemo luč pred sliko Marije z Brezij ter v molitvi in v spominjanju na svoje kulturne in narodne korenine utrdimo pripadnost Bogu in narodu.
Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano.
