Božič – Praznik Jezusovega rojstva

25. decembra, se spominjamo Jezusovega rojstva – božič, ki je za veliko nočjo, praznikom Gospodovega vstajenja od mrtvih, največji krščanski praznik. Vsebina praznika je povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Na božič se spominjamo, da se je z Jezusovim vstopom v zgodovino Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Veselje, ki ga oznanja in prinaša praznik Kristusovega rojstva, je učlovečenje Božjega Sina, z namenom odrešiti svet.

Na božič je Bog postal človek in se naselil med nami, da bi mi prišli k njemu.

Natančnega dneva Jezusovega rojstva ne poznamo, čeprav je njegovo rojstvo zgodovinsko dejstvo, po katerem od 6. stoletja dalje štejemo človeško zgodovino.

Praznovanje korenini še iz predkrščanskih časov, ko so mnoga ljudstva častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim.

Božič – izbira datuma

Datum je izbral cesar Konstantin, da se je ujemal z rimskim praznovanjem sonca. Ob prihodu nove luči v naravo praznujemo novo Luč, ki ne bo nikoli ugasnila.

Razlog za izbiro datuma je tudi svetopisemsko utemeljen v Kristusu kot »resnični luči, ki razsvetljuje vsakega človeka« (Jn 1, 9). Koptska, jeruzalemska, ruska, srbska in gruzijska pravoslavna Cerkev praznujejo božič 7. januarja, ker še vedno uporabljajo julijanski koledar.

Na božič so v Cerkvi zgodaj vpeljali navado, kakršne nima noben drug praznik – trikratno obhajanje evharistije: opolnoči, ob zori in podnevi.

Cerkev še danes ob božiču opravlja trikratno evharistično slavje – vsak duhovnik sme opraviti tri maše.

Vir: Kapitelj