Dragi bratje in sestre, ki praznujete božič kot praznik Jezusovega rojstva, in vsi, ki vam je božič blizu, ker vas navdaja z upanjem in veseljem.

Ob letošnjem božičnem voščilu mi prihaja na misel prizor s praznega Trga sv. Petra, kjer je papež Frančišek 27. marca v prvem valu pandemije dal blagoslov mestu in svetu. Najprej so prebrali evangelij o pomiritvi viharja. Tam, na jezeru, so učenci očitali Jezusu: »Ti ni mar, da smo izgubljeni?«

Marsikdo med nami bi mu lahko navrgel isti očitek: Ti ni mar za pandemijo? Ti ni mar, da sem tako bolan? Ti ni mar, da sem izgubil službo? Ti ni mar, da mi je umrl oče? Ti ni mar…

Jezusovo rojstvo je dokaz, da Bogu je mar – mar za vse prestrašene, za vse bolne, za vse brezposelne, za vse umirajoče. Mar za vse, ki skrbijo za bolne, mar za vse, ki so socialno ogroženi, mar za vse, ki žalujejo in jokajo.

Nase je vzel usodo majhnih, nepomembnih, odrinjenih, jokajočih, trpečih – saj je postal eden izmed nas in nam bil enak v vsem, čisto v vsem, vključno s trpljenjem in smrtjo, v vsem, razen v grehu.

Prišel je kot otrok, majhen, nebogljen, potreben nežnosti in ljubezni. Ne pa nemočen. Kajti ljubezen ni nikoli nemočna. Njegova ljubezen je bila tako velika, da si je naložil vse naše bolečine, da je vzel nase vse naše grehe, jih nesel na križ in nas odrešil.

Zato vam vsem, dragi bratje in sestre, za letošnji božič voščim, da bi se naužili te ljubezni, ki se zdi krhka – a je v resnici vsemogočna; naj Božja ljubezen okrepi vašo ljubezen, da boste tudi vi s svojimi dejanji postali del te ljubezni, ki bo tudi po vas prinašala odrešenje svetu.

Vsem kristjanom in vsem ljudem dobre volje želim blagoslovljen božič. Posebej ga voščim tistim, ki boste med prazniki na delovnih mestih. Naj Gospod blagoslovi vaše duše, da boste tudi vi deležni praznovanja. In prosim vas, voščite vsem okoli sebe, pokličite jih, pišite jim, da v teh dneh nihče ne bo ostal brez voščila in tople besede.

Blagoslovljen božič, dragi bratje in sestre.