Včeraj se je v Milanu uradno začelo 7. svetovno srečanje družin. Vrhunec le-tega bodo zadnji trije dnevi, od petka do nedelje, ki bodo zaznamovani s prisotnostjo svetega očeta. Osrednja dogodka bosta večerno sobotno srečanje v parku Bresso, med katerim bodo na programu pričevanja družin z različnih koncev sveta in tudi papežev nagovor, ter zaključna nedeljska sveta maša. Pred prihodom svetega očeta v Milano pa tam poteka teološko pastoralni kongres. Na programu so številna predavanja, okrogle mize, pogovori in delavnice. Vsi dogodki so povezani z geslom srečanja Družina: delo in praznovanje.

Med otvoritveno slovesnostjo je zbrane najprej pozdravil in jim zaželel dobrodošlico milanski nadškof, kardinal Angelo Scola. Uvodne besede je namenil geslu srečanja, ki spominja na povezanost »treh osnovnih vidikov vsakdanjega življenja vsake osebe«: družino, delo in praznovanje. Družina omogoča razumevanje in razvoj dveh med seboj različnih sestavnih delov človeške osebe. To sta razlike med ženskim in moškim spolom ter razlike med generacijami. Ker družina te razlike povezuje in neguje v enotnosti, predstavlja »nenadomestljivo šolo občestva«. Drugi vidik vsakdanjega življenja, ki ga izpostavlja srečanje, je delo. Gre za okolje, v katerem se človek izrazi in »s svojimi sposobnostmi sodeluje pri Očetovem stvariteljskem in Jezusovem odrešenjskem delovanju«. Družino in delo pa povezuje počitek, je še dodal kardinal Scola. Le-ta ohranja ravnovesje in daje ritem, saj predstavlja »prostor regeneracije ter razvedrila«. Počitek je dopolnjen predvsem, kadar postane praznovanje, skupen in veselja poln postanek.
Milanski nadškof je mnenja, da je odločitev svetega očeta za izbrano geslo, ki navaja na premišljevanje o osnovnih vidikih človeške izkušnje, jasen pokazatelj, da je družina »nenadomestljiv vir za vsakega posameznika in za celotno družbo«. Teološko pastoralni kongres je tako priložnost za odkrivanje bistva družine preko raznih kulturnih oblik, v katerih se izraža. Srečanje v celoti pa je predvsem »dogodek pričevanja«, pričevanja med samimi družinami in tudi pričevanja vsem drugim bratom.

Takoj za kardinalom Scolo je zbrane nagovoril tudi predsednik Papeškega sveta za družino, kardinal Ennio Antonelli. Tudi on je spregovoril o povezavi med družino, delom in praznovanjem. Dejal je, da gre za tri vrednote, o katerih Sveto pismo govori kot o treh Božjih blagoslovih, ki so povezani z izvorom človeka. To so trije poglavitni in trajni darovi, ki so bistveni za posameznika in družbo. »Le človek si ustvari družino, saj je le on zmožen ljubiti zastonjsko. Le človek dela, saj le on zna premišljevati, snovati in izbirati. Le človek pozna smisel praznovanja, saj se le on zmore veseliti lepote bivanja in skupnega življenja.« To so besede kardinala Antonellija, ki je v nadaljevanju pojasnil, da gre za tri okolja medčloveških odnosov in sporazumevanja, ki skupaj opredeljujejo identiteto osebe in tudi gradijo njeno srečo.
Antonelli je spomnil še na trenutne težke socialne razmere. Le-te so na plan priklicale nemir, ki je bil dolgo časa prikrit. Ta pa nas spodbuja, da bi kljub nevarnostim, ki danes ogrožajo družino, preverili dinamiko in način življenja, vabi nas, da bi ponovno prepoznali prvenstveno mesto človeške osebe in solidarnosti, dobrih odnosov in sodelovanja. 7. svetovno srečanje družin želi v tem kontekstu ponuditi »sporočilo upanja«.

Takoj po današnji otvoritveni slovesnosti je sledilo prvo predavanje teološko pastoralnega kongresa. Kardinal Gianfranco Ravasi, predsednik Papeškega sveta za kulturo, je kot prvi med 111 predavatelji iz 27 držav spregovoril na temo Družina: med delom stvarjenja in praznovanjem zveličanja. Stvarjenje in zveličanje sta dva skrajna pola. Ravasi je njuno povezavo z izbrano temo srečanja v Milanu poskušal ponazoriti s simbolom doma. »Dom ni le zgradba iz opek, kamna in cementa, tudi ne le koča ali šotor, v katerih se prebiva, ampak so to hkrati osebe, ki živijo zraven.« Dom je sestavljen iz živih oseb, iz celih generacij. Dom je tako lahko tudi svetišče, ki je zemeljsko prebivališče Boga.
Simbol doma po Ravasijevih besedah pomaga razumeti osnove družinskih odnosov. Temelje hiše predstavlja zakonski par. Stene domače hiše so živi kamni, ki jih predstavljajo otroci. Na stenah sta vtisnjena dva epigrafa. Predstavljata moralne zapovedi družinskih članov. Na eni strani je zapoved zakonske zvestobe, na drugi pa spoštovanje očeta in matere. Pri tem očetovski in materinski lik predstavljata celotno mrežo socialnih odnosov. Znotraj domače hiše so tri sobe, je nadaljeval kardinal. To so bolečina, delo in praznovanje, ki zaznamujejo konkretnost družinskih odnosov, delovnih naporov in veselja ob praznovanjih. Te sobe družinske hiše, če vključujejo tudi obisk praznične liturgije, pa imajo v sebi tudi Boga, ki »obriše vsako solzo z oči«.