Jezusova zahteva nas preseneča s svojo neizprosnostjo. Ali je mogoče, da naš Odrešenik od nas zahteva kaj takega? Ali res zahteva, da se moramo zaradi hoje za njim odpovedati vsem drugim vezem, odnosom in čustvom? Ali postati učenec odrešenja res zahteva popolno podrejenost Njemu, ki me odrešuje? Ali to ne pomeni izgubo samega sebe? Zahteve pa so povrhu vedno večje, vedno trše; za vsakim od pogojev, ki jih postavlja tistim, ki hočejo hoditi za njim, neizprosno poudari: ni mene vreden.

Duhovnik v stiski, duhovnik v dvomu, duhovnik v krizi. Kako realno je to! Vsi poznamo te trenutke iz svojega osebnega izkustva. Janez, ki je zaplesal, ko je prvič srečal Gospoda, se zdaj sooča z dvomi. In kaj stori? Ne ostane sam v ječi, ampak pošlje svoje učence k Jezusu, da povprašajo.