Zahvala nadškofa Zoreta ob posvečenju

V tem trenutku milosti in majhnosti, hvaležnosti in odgovornosti se želim najprej zahvaliti Bogu, ki me je vzljubil in zame dal samega sebe. Ozrl se je na mojo nizkost in mi naredil velike reči. Prosim ga, naj mi stoji ob strani, da bi mogel biti orodje, ki bo njegovo ime prinašalo vsem ljudem.
Hvaležen sem papežu Frančišku, ki me je na god svetega Frančiška Asiškega imenoval za ljubljanskega nadškofa. Kakor sem v duhu pokorščine sprejel imenovanje, tako želim v duhu edinosti z njim sodelovati pri služenju celotnemu Božjemu ljudstvu in sodelovati pri oznanjevanju evangelija.
Zahvaljujem se škofu posvečevalcu apostolskemu nunciju v Republiki Sloveniji, monsinjorju Juliuszu Januszu in soposvečevalcema škofoma monsinjorju Andreju Glavanu in monsinjorju Stanislavu Lipovšku. Po polaganju vaših rok sem deležen polnosti duhovništva. Prosim vas, da me ohranjate v svojih molitvah, da bom predan in zvest služabnik večnega velikega duhovnika. Hvala tudi mojim predhodnikom na ljubljanskem škofovskem sedežu, posebej nadškofu monsinjorju Antonu Stresu in vmesnemu pastirju administratorju Andreju Glavanu. Po vajini zaslugi sprejemam nadškofijo, ki je ves čas ostajala zvesta poslanstvu služenja ljudem.
Dobremu Bogu v hvaležnosti izročam svoje pokojne starše. Po njiju sem začel živeti, vzgajala sta me v veri in me učila moliti. Ob njiju sem spoznaval vrednost dela in ob njiju sem se učil spoštovati človeka in stvarstvo. Sebe in svoje poslanstvo danes izročam njuni priprošnji.
Ob starših sem rasel skupaj s svojima sestrama Cirilo in Jožico ter bratom Francijem. Skupaj smo se učili vse deliti med seboj. Učili smo se živeti drug za drugega. Učili smo se v resnici biti bratje in sestre. Hvaležen sem jim, ker sem ob njih živel lepo otroštvo in ker še danes ostajamo tesno povezani med sabo. Vem, da se lahko zanesem na njihove molitve.
Na poseben način danes stopa predme sošolec Jernej, ki me je v prvem letniku gimnazije povabil k frančiškanom v Kamniku. Štirideset let je, odkar sem po njegovi spodbudi začel z brati v svetem Frančišku hoditi skupno pot. Dragi bratje, hvala vam za besede spodbude, za zgled življenja, za pričevanje vere in navdušenja v služenju Bogu in ljudem. Hvala vam za potrpljenje in odpuščanje, ki sem ju bil deležen. Hvala vam za vaše bratstvo.
Ves čas svojega duhovništva, še posebno pa v zadnjih tednih, čutim močno oporo in pomoč tolikih znanih in neznanih molivcev. Po Božji milosti in po njihovi molitvi sem to, kar sem. Dragi moji molitveni angeli varuhi, prosim vas, naj vaša molitev ne preneha. Po molitvi bodite moji sodelavci v pastirski službi.
Zahvala končno tudi vsem, ki so se trudili s pripravo današnje slovesnosti škofovskega posvečenja. Bog naj vam povrne ter blagoslovi in pomnoži vaše sposobnosti. Zahvaljujem se TV Slo za televizijski prenos in Radiu Ognjišče za radijski prenos – omogočili ste, da se je ljubljanska stolnica lahko razširila na domove vseh, ki so želeli biti z nami, pa niso mogli priti v stolnico.
Na poseben način v tem trenutku v zahvali in prošnji srečujem vse vas, bratje duhovniki, diakoni, bogoslovci, vsi redovniki in redovnice ter vsi, ki v sebi čutite duhovni poklic. Poklical nas je isti Gospod Jezus Kristus in navdihuje in vodi nas isti Sveti Duh, zato storimo vse, da bomo med seboj živeli edinost, da bo svet tudi po tej edinosti veroval v Jezusa Kristusa.
Za navzočnost na slovesnosti se zahvaljujem vsem predstavnikom političnega, gospodarskega, kulturnega in znanstvenega sveta. Verjamem, da si bomo v pristnem spoštovanju in iskrenem sodelovanju vsak na svojem področju prizadevali za dostojanstvo vsakega, zlasti pa najbolj obrobnega in pomoči potrebnega človeka. Sveti Frančišek bi rekel, da so ti ljudje naši gospodarji, mi pa smo v njihovi službi.
Pozdravljeni tudi vsi predstavniki sestrskih cerkva in drugih verskih skupnosti v Sloveniji. Vaša prisotnost je zagotovilo, da se hočemo srečevati in delati v duhovni blagor naših ljudi.
Ob koncu bi se rad posebej zahvalil vsem bolnim, ostarelim in osamljenim, ki iz dneva v dan pred Boga prinašate daritev svojega križa in nenehno molitev. Tudi sam bom povezan z vami v molitvi. Kadar bo le mogoče, se bom z vami združil v molitvi rožnega venca ob Radiu Ognjišče, da bomo molili drug z drugim in drug za drugega.
Vsem Vam, pomembnim in preprostim, učenim in neukim, zdravim in bolnim, starim in mladim, svetim in grešnim, vsem kličem, veselite se v Gospodu, in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. Mir in dobro, bratje in sestre.

msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof

2015-04-28T07:30:33+00:00 23. 11. 2014|