Zahvala nadškofa msgr. Stanislava Zoreta v Krašiću

Na tradicionalnem srečanju Slovencev in Hrvatov je nadškof msgr. Stanislav Stanislav Zore izrekel naslednjo zahvalo:

Spoštovani gospod kardinal Josip Bozanić, dragi bratje škofje, duhovniki, diakoni, dragi bogoslovci, spoštovani redovniki in redovnice, dragi bratje in sestre kristjani.
Letošnje skupno romanje slovenskih in hrvaških vernikov, ki ga obhajamo v Krašiću, nas je združilo pod geslom: Pošlji delavce na svojo žetev. Pomenljivo je, da nas srečanje v Krašiću in tudi geslo današnjega srečanja povezuje s blaženim Alojzijem Stepincem.
V tem kraju je živel svoje pričevanje vere in v tem kraju je živel tudi svoje nekrvavo mučeništvo vse do svoje smrti 10. februarja 1960. Zato nas danes njegovo pričevanje močno nagovarja.
Kardinal Stepinac pa je na poseben način živel tudi moto našega današnjega skupnega romanja: »Pošlji delavce na svojo žetev.« To naročilo nam je Jezus zapustil ob pogledu na možice, ki so bile kakor ovce brez pastirja. »Prosite Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev« (Mt 9,38).
Danes si skoraj ne moremo predstavljati časa, v katerem je blaženi kardinal Stepinac vodil zagrebško nadškofijo. Negotovost in skrb sta ga obdajala z vseh strani. Kako ravnati in kako se odločati, da bo v takšnih razmerah Kristusovo Cerkev vodil v smeri Božjega kraljestva.
Ob vsem tem mu je bila dodeljena še nova skrb. Nemci so med vojno izgnali iz Slovenije na Hrvaško 534 duhovnikov. Kam naj se obrnejo, na katera vrata naj potrkajo, kje naj iščejo zatočišča?
Obrnili so se na zagrebškega nadškofa Stepinca. V tem možu so že takrat, več kot dvajset let pred 2. vatikanskim koncilom našli moža, ki je razmišljal v koncilskih razsežnostih. Čeprav je bila njegova nadškofija njegova prva skrb in poslanstvo, se ni zaprl pred stisko in prošnjo sosednje Cerkve, ki je bila preganjana v svojih duhovnikih. Zavedal se je, da je kot škof posvečen za celotno Cerkev, zato je v nemogočih razmerah našel rešitev za vse slovenske duhovnike, ki so bili pregnani na Hrvaško. Seveda so ob tem svojo velikodušnost pokazali tudi njegovi duhovniki, saj so bili slovenski duhovniki dodeljeni na različne župnije zagrebške nadškofije.
V duhu današnjega gesla so mu bili takrat poslani duhovniki in on je zanje našel mesto v svojem srcu in v svoji nadškofiji. Zato mu Cerkev v Sloveniji ostaja hvaležna in mu bo ostala hvaležna.
Zahvaljujemo pa se tudi našim današnjim gostiteljem. Združeni ob oltarju, v daritvi Gospoda Jezusa Kristusa, v poslušanju Božje besede in v lomljenju evharističnega kruha smo doživeli globoko resničnost besed, da meja med dvema narodoma ne pomeni nasprotja, pač pa da se ob meji srečujemo sosedje. Naj nam tudi blaženi Alojzije Stepinac pomaga vedno globlje živeti sosedske odnose med dvema Cerkvama in med dvema narodoma.
Da bomo naše sosedske odnose gradili naprej in jih utrjevali, vas vse, dragi bratje in sestre, vabim na osmo srečanje slovenskih in hrvaških vernikov, ki bo leta 2021 v Turnišču v Murskosoboški škofiji. Naj Gospod blagoslovi današnje romanje in dobrodošli čez dve leti v Turnišču.

Foto: p. Ivan Rampre DJ

2019-11-09T18:59:31+02:0019. 10. 2019|