Na začetku slovesnosti je zbrane pozdravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, takoj zatem pa je kancler metropolitanskega kapitlja prelat Vinko Vegelj je prebral listino o papeževem imenovanju dr. Antona Stresa za nadškofa in metropolita v Ljubljani. Po prebrani papeževi buli je nadškofa Stresa umestil apostolski nuncij msgr. dr. Santos Abril y Castelló: novi krajevni nadškof je simbolično sedel na škofovski sedež, nato pa vodil evharistično bogoslužje, pri katerem so sodelovali verniki, duhovniki, škofje, nadškofje in kardinali iz domovine in tujine. Navzoči so bili tudi predstavniki državnih oblasti, diplomatskega zbora in javnega ter kulturnega življenja.

Nadškof Stres je imel homilijo, pri darovanju je družina Okoliš prinesla simbolične darove: kruh, vino in svečo, ob koncu slovesnosti pa so novega nadškofa pozdravili še predstavnik duhovnikov, predstavnica redovnic in redovnikov ter predstavnik vernikov ljubljanske nadškofije, nadškof Stres se je nato ob sklepu še kratko zahvalil.

Prepevala sta pevski zbor iz župnije sv. Nikolaja ter Mešani pevski zbor Anton Foerster s solisti in orkestrom pod vodstvom prof. Jožeta Trošta. Pevce je na orglah spremljal Gregor Klančič. Izvajali so Mozartovo Mašo v G, op. 235. Slovesnost sta iz polne stolnice neposredno prenašala Televizija Slovenija in Radio Ognjišče.
(Tiskovni urad SŠK in pIR)

MSGR. FRANCI PETRIČ: UVOD PRED ZAČETKOM SLOVESNOSTI UMESTITVE NADŠKOFA STRESA:
Zvočni zapis

Spoštovani gostje, dragi bratje in sestre!

Na današnjo, četrto januarsko nedeljo (v molitveni osmini za edinost kristjanov) smo se zbrali v ljubljanski stolnici k slovesnosti umestitve novega nadškofa metropolita dr. Antona Stresa. Sveti oče Benedikt XVI. ga je 28. novembra lani imenoval za naslednika nadškofa msgr. Alojza Urana na škofovskem sedežu v Ljubljani. K današnji slovesnosti smo prišli, ker kristjani verujemo, da je škof naslednik apostolov in da je v njem navzoč Kristus, glava Cerkve. Izraz tega naj bosta tudi naša današnja zavzeta molitev in sodelovanje, pa tudi potrpljenje, ker boste morali nekateri stati.

Zbrali smo se z vseh strani naše nadškofije, pa tudi od drugod iz Slovenije, posebno pa še iz škofove rojstne župnije Rogatec, iz škofije Celje, katere apostolski administrator je, nadškofije Maribor, kjer je opravljal zadnje leto službo nadškofa pomočnika. Z nami so njegovi domači: sestra Cvetka z možem in nečaki ter nečakinje z družinami. Tega dogodka se veselite številni drugi sorodniki, prijatelji in znanci.

Umestitev novega nadškofa je pomemben dogodek za našo krajevno Cerkev, pa tudi za sosednje, zato so z nami trije kardinali, pet nadškofov in dvanajst škofov iz Slovenije in sveta ter stiški opat. Svetega očeta predstavlja apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castelló. Veseli nas, da sta z nami predsednik Republike Slovenije in predsednik ter nekateri člani vlade Republike Slovenije, predstavniki sodstva, vojske, kulturnih ter znanstvenih ustanov naše države. Med nami je župan mesta Ljubljane, člani diplomatskega zbora, pa tudi rojaki iz zamejstva in zdomstva. S svojo navzočnostjo so novega nadškofa počastili tudi predstavniki drugih verskih skupnosti v Sloveniji. Vsem velja naša dobrodošlica.

Stolnica našega glavnega mesta je danes premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki hočete z molitvijo priklicati blagoslov na 35. rezidencialnega škofa v 549-letni zgodovini ljubljanske krajevne Cerkve, zato bodo mnogi spremljali slovesnost v neposrednem prenosu Televizije Slovenija in Radia Ognjišče.

K prazničnemu razpoloženju in lepoti bogoslužja so in bodo prispevali mnogi. K bogoslužju so nas vabili gorenjski in dolenjski pritrkovalci. Za red in lepoto bogoslužja skrbijo bogoslovci ljubljanske, koprske in novomeške škofije, pa tudi frančiškanski. Pri maši bosta prepevala združena pevska zbora stolne župnije in Anton Foerster s solisti pod vodstvom Jožeta Trošta in ob spremljavi organista Gregorja Klančiča in priložnostnega orkestra. Prepevali bodo Mozartovo Misso brevis v G-duru, opus 235.

Obred ustoličenja novega nadškofa se bo začel takoj na začetku maše po pozdravnem nagovoru škofa Jamnika. Kancler metropolitanskega kapitlja prelat Vinko Vegelj bo prebral listino o papeževem imenovanju dr. Antona Stresa za nadškofa metropolita v Ljubljani, za tem pa mu bo apostolski nuncij pri oltarju izročil pastirsko palico in ga popeljal k škofovskemu sedežu. Po pozdravu z navzočimi škofi in predstavniki duhovnikov se bo maša nadaljevala po običajnem redu.

Sedaj prihaja sprevod z bogoslovci, duhovniki in škofi v stolnico. Sprejeli jih bomo stoje z zborovsko pesmijo »Ti si Peter, skala«. (Besedilo je pripravil in prebral msgr. Franci Petrič)
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

LJUBLJANSKI POMOŽNI ŠKOF MSGR. DR. ANTON JAMNIK: UVODNI POZDRAV:
Zvočni zapis

Spoštovani visoki gostje, dragi bratje in sestre in vsi, ki to slovesnost umestitve spremljate preko Televizije Slovenija ali Radia Ognjišče, lepo pozdravljeni!

Prisrčen pozdrav Vam, spoštovani in dragi nadškof metropolit dr. Anton Stres. Pozdravljam Vas z Vašimi besedami, ki ste jih kot profesor na fakulteti radi ponavljali: ‘Lepo je, da ste!’ Lepo je, da prevzemate poslanstvo ljubljanskega nadškofa s pogumom, močno vero in z Vašo vizionarsko modrostjo.

Pozdrav Vam, gospod apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Santos Abril y Castelló, ki predstavljate svetega očeta Benedikta XVI. in boste novega nadškofa tudi umestili.

Pozdrav Vam, Vaše eminence kardinali dr. Franc Rode, dr. Josip Bozanić iz Zagreba in Vinko Puljić iz Sarajeva.

Pozdrav tudi vsem nadškofom, škofom, kanonikom, arhidiakonom, dekanom, redovnim predstojnikom in predstojnicam, članom svetnih ustanov, predstavnikom gibanj, vsem bratom duhovnikom, diakonom, bogoslovcem, redovnikom in redovnicam, ter vsem vam bratje in sestre doma, v zamejstvu in po svetu.

Spoštovani protojerej Srbske pravoslavne Cerkve gospod Peran Bošković, škof evangeličanske Cerkve gospod Geza Erniša ter predstavniki drugih krščanskih skupnosti v Sloveniji. Vsi lepo pozdravljeni v Jezusu Kristusu. Lepo pozdravljam tudi predstavnike Islamske verske skupnosti v Sloveniji.

V tej naši lepi deželi si vsi skupaj prizadevamo za skupno dobro vseh članov družbe in države, v kateri živimo, zato prisrčen pozdrav vsem predstavnikom družbeno-političnega, znanstvenega in kulturnega življenja. Z veseljem med nami pozdravljam Vas gospod, predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. Pozdrav predsedniku Vlade Republike Slovenije gospodu Borutu Pahorju. Pozdravljam gospode ministre, predsednika Vrhovnega sodišča gospoda Franca Testena in generalno državno tožilko Barbaro Brezigar. Lep pozdrav vsem poslancem Državnega zbora Republike Slovenije in Evropskega parlamenta.

Lepo pozdravljam župana mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića in vse druge gospode župane. Lepo pozdravljam predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademika dr. Jožeta Trontlja. Pozdravljam rektorja Univerze v Ljubljani prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in podpredsednika Ustavnega sodišča mag. Mira Mozetiča.

Lepo pozdravljam načelnika Generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Alojza Šteinerja in druge častnike in člane Slovenske vojske. Pozdravljam člane Slovenske policije.

Prisrčno pozdravljeni tudi drugi člani vlade in vladnih služb, ekscelence člani diplomatskega zbora v Republiki Sloveniji, ter drugi visoki gostje.

Ob koncu pa seveda še prav posebej iskren pozdrav nadškofovi sestri Cvetki z družino in vsem sorodnikom in prijateljem ter nadškofovim domačinom iz njegove rojstne župnije Rogatec.

Prav vsem skupaj želim, da nas ta slovesnost poveže med seboj, prinese novih radosti in veselega pričakovanja, saj nas Bog vedno znova preseneča s svojimi darovi.
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

UMESTITEV NOVEGA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA IN METROPOLITA DR. ANTONA STRESA:
Zvočni zapis

Škof Jamnik: Prečastiti oče, sveta Cerkev želi, da umestite novega ljubljanskega nadškofa metropolita Antona.
Apostolski nuncij: Sveti oče Benedikt XVI. je dal svoje pooblastilo. Naj se prebere slovenski prevod papeške bule.
Vinko Vegelj pri ambonu prebere prevod bule.

Št. 015/10
Ljubljana, 24. januar 2010

BULA O IMENOVANJU NADŠKOFA STRESA – SLOVENSKI PREVOD

Benedikt služabnik Božjih služabnikov prečastitemu bratu Antonu Stresu, C. M., doslej koadjutorju mariborske nadškofije, izbranemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu, pozdrav in apostolski blagoslov. Veselo oznanilo o Kristusovem življenju in delu Mi sami, ko opravljamo zelo zahtevno službo Petrovega naslednika, oznanjamo vernikom, prebivajočim v raznih pokrajinah svetá v skrbi za njihov duhovni napredek. Sedaj pa imamo pred očmi povsem posebno pastoralno skrb za ljubljeno ljubljansko Božje ljudstvo, kateremu po odpovedi prečastitega brata Alojzija Urana hočemo dodeliti novega posvečenega pastirja in prizadevnega oznanjevalca evangelija. Ti, prečastiti brat, ki si med verniki mariborske nadškofije marljivo oznanjal krščanske resnice, nam prihajaš na misel kot vreden in očitno primeren za izvrševanje te službe. Po posvetovanju s Kongregacijo za škofe ter z našo apostolsko oblastjo te razrešimo vezi mariborske Cerkve in te postavimo za pastirja metropolitanske Cerkve ljubljanske z vsemi pravicami in danimi ti pooblastili ter z naloženimi službami, določenimi po zakonu. Pričakujemo, da duhovščina in verniki tega Božjega ljudstva pripoznajo to našo voljo in te s prisrčnim veseljem sprejmejo kot svojega duhovnega voditelja in oznanjevalca resnice. Hkrati te spodbujamo, ljubljeni sin, da vso svojo marljivo prizadevnost v metropolitanski Cerkvi ljubljanski priporočiš Kristusu, čigar besede boš vernikom, izročenim tvoji pastoralni skrbi, prav oznanjal ob podpori in priprošnji blažene device Marije.

Dano v Rimu, pri Sv. Petru, dne osemindvajsetega meseca novembra, v Gospodovem letu dva tisoč devetem, v petem letu našega papeževanja.

Benedikt XVI., papež
Francesco Bruno, ap. prot.

Nuncij novemu nadškofu izroči pastoral z besedami: Sprejmi palico, znamenje pastirske službe, in skrbi za celotno čredo, v kateri te je Sveti Duh postavil, da kot škof vodiš Božjo Cerkev.

Nadškof poljubi pastoral. Nuncij spremi nadškofa Stresa do sedeža, sam ostane pri sedežu desno od nadškofa, nadškof msgr. Kramberger pa levo. Nadškof Stres sede na škofovski sedež. Nato nadškof Stres vstane in dá pri sedežu pozdrav miru nunciju in nadškofu Krambergerju, pomožnemu škofu Jamniku in za njimi navzočim kardinalom, škofom, generalnemu vikarju in proštu.

NOVI LJUBLJANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. ANTON STRES: HOMILIJA:
Zvočni zapis

Spoštovani gospod predsednik Republike, spoštovani gospod predsednik Vlade, eminence in ekscelence, dragi sobratje v škofovski, duhovniški in diakonski službi, spoštovani drugi visoki gostje, drage sestre in dragi prijatelji, dragi bratje in sestre!

Dogodek v Nazaretu, o katerem smo slišali v evangeliju, opisuje Jezusa na začetku njegovega javnega delovanja, ko na osnovi svetopisemskega besedila Stare zaveze predstavi svoj program, program svojega poslanstva, svojega delovanja. Starozavezno napoved o Odrešeniku, ki bo izpeljal ljudi iz vsakovrstnih oblik zasužnjenosti, vklenjenosti, omejenosti in propadanja, je uporabil za napoved svojega delovanja, svojih ciljev. »Danes se je to pismo spolnilo,« je zaključil. V tem trenutku Jezus še nič ne govori o sredstvih, s katerimi bo to dosegel, in med njegovimi poslušalci gotovo ni nihče pomislil, da bi to lahko bila smrt na križu in vstajenje od mrtvih. Kajti po vsej verjetnosti nihče tudi ni pomislil na kaj drugega kakor na tisto, kar jih je najbolj težilo: in to je bilo, politična podrejenost rimskemu zavojevalcu, najrazličnejše oblike družbenih krivic in ne nazadnje podvrženost nesrečam, boleznim in smrti. Seveda, to je tisto, kar človeka najbolj pesti, najbolj neposredno to čutimo. Le da so korenine tega zla globlje, kakor navadno mislimo, tako globoke, da jih lahko izruje samo nekdo, ki je več kakor človek, ki je kakor Jezus Kristus, Sin Najvišjega in lahko zato utre ljudem pot v tisto popolno svobodo, za katero ne zadoščata znanost ali revolucija, ampak je treba obleči, kot pravi apostol Pavel, »novega človeka, ki je po Bogu preustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice« (Ef 4,24).

Jezus se v današnjem evangeliju torej predstavi kot popoln Odrešenik, popoln osvoboditelj. To je njegov življenjski program, za katerega je živel, umrl in tudi vstal od mrtvih. To pa je tudi program Cerkve, ki to odrešenje oznanja, zanj pričuje z dejavno ljubeznijo in vanj vključuje vse svoje člane. To je edini in pravi smisel njenega obstoja, delovanja in poslanstva. Prav je, da to poudarim danes, ko sprejemam odgovornost za Cerkev na območju ljubljanske nadškofije. Cerkve se ni treba bati, kakor se ni treba bati Jezusa Kristusa, kot je rad poudarjal papež Janez Pavel II. Kako bi se človek smel ali zakaj bi se človek moral bati svojega Odrešenika in tistega, ki to odrešenje oznanja, obljublja in vanj vključuje?

V drugem berilu, drage sestre in dragi bratje, ki smo mu prisluhnili, pa apostol Pavel na zelo zgovoren in lahko razumljiv način razlaga, kako naj poteka to poslanstvo Cerkve, kako naj člani Cerkve delujejo, da bodo lažje kos svoji nalogi, ki pa jih v vsakem primeru seveda vedno presega. Kar nam želi apostol Pavel položiti na srce in kar bi tudi jaz danes rad storil, se da povzeti z eno besedo: z besedo ‘sodelovanje’, sodelovanje kot delovanje v različnosti in hkrati edinosti. Cerkev, kot smo slišali, je živ organizem, je kakor telo, ki za svoje delovanje potrebuje različne funkcije, različne vloge. To je njeno bogastvo, bogastvo, ki prihaja od Svetega Duha, od Boga samega, kajti Bog je stvarnik in zato odrešenik.

Ker verujemo v Božjo ustvarjalno moč, verujemo in upamo, da nismo in ne bomo vklenjeni v večno vračanje istega, verjamemo v možnosti novega. Verjamemo v izhod iz vsakovrstnih oblik zla, verjamemo v dokončno osvobojenje in prostost, kar imenujemo odrešenje. Kajti Bog je Stvarnik, in ustvarja novo, boljše, lepše, zato je tudi Odrešenik.

Med vsemi bitji v vesolju pa je samo človek v tem pogledu podoben Bogu: tudi človek je edini sposoben narediti in delati nekaj novega, zato je ustvarjalec in zato je tudi kulturno bitje. Ustvarjen je – kot nas uči Sveto pismo – po Božji podobi in sličnosti, torej kot ustvarjalec. Cerkev zato je in mora biti prostor ustvarjalnosti, in predvsem tiste ustvarjalnosti, ki prihaja iz darovanjske in požrtvovalne ljubezni, iz dajanja samega sebe, ki se nikoli ne zadovolji z doseženim, ampak hoče vedno več, ker se hoče dati vedno bolje, vedno za lepše stvari. To je sad in znamenje navzočnosti Svetega Duha, in danes vsi skupaj prosimo, naj ta Duh, Duh božje moči in ustvarjalnosti močno zaveje tudi nad Cerkvijo v naši domovini, da bi nas vse prevzela misel in hrepenenje: naredimo še več, vedno več za Božje kraljestvo med nami.

Apostol Pavel, ki je močni veter Svetega Duha doživljal v svojih krščanskih skupnostih, je zelo jasno vedel, da pristne pobude Svetega Duha lahko ostanejo samo tiste in se izkažejo kot tiste le tedaj, če gradijo skupnost in krepijo edinost, enotnost, slogo. Kakor je človek zdrav in živ samo, dokler je različnost telesnih funkcij usklajena, dokler enotnost obvladuje različnost, tako je tudi z našimi skupnostmi: z družinsko, z narodom, z državo in seveda tudi s Cerkvijo. Kajti Bog sam je Sveta Trojica, kar pomeni enotnost v različnosti. Enotnost v različnosti je sicer naporna, a je mogoča, če je dovolj ljubezni, nesebične predanosti in medsebojnega spoštovanja.

Skrb za tako slogo in enotnost je prva ali pa vsaj med prvimi nalogami tiste službe v Cerkvi, ki jo ponazarja podoba Dobrega pastirja in je še posebej v ospredju škofovske službe. Ko torej danes nastopam služenje Božjemu ljudstvu v ljubljanski nadškofiji, vas vse vabim k sodelovanju, k razvejanim in iznajdljivim pastoralnim pobudam, ki pa naj potekajo v enotnosti sodelovanja, v slogi in medsebojni pomoči.

Drage sestre in dragi bratje, dragi prijatelji, danes ne moremo na široko razmišljali o vseh nalogah, ki so pred nami, če hočemo biti zvesti poslanstvu, ki ga imamo kot oznanjevalci in prinašalci Jezusovega odrešenja. Nenazadnje smo to pravzaprav že storili na naši sinodi, kot imenujemo naš pastoralni cerkveni zbor. Rad bi le, da bi si naše poslanstvo vzeli k srcu in da bi nas zato prevzelo veselje, ponos, pogum in zaupanje ob zavesti, da smo pridruženi poslanstvu Jezusa Kristusa in njegove Cerkve za osvobojenje in odrešenje sveta in vsakega človeka.

Naša prizadevanja niso zgolj naša, saj smo Božji sodelavci, zato pa nimamo pravice obupavati ali dvomiti v naše poslanstvo, ampak moramo z dejavnim zaupanjem v Boga, če smem tako reči, dati Bogu možnost, da po nas nadaljuje svoje delo odrešenja. Zato smo tukaj. Potrebujemo pravzaprav samo dvoje: zaupanje in gorečnost, vero in smelo dejavnost, molitev in delo, Ora et Labora, to je načelo na katerem je zgrajena evropska kultura. S tema dvema držama bomo lahko tudi mi verodostojno oznanjali – kot je rečeno v evangeliju – ubogim blagovest, jetnikom prostost, slepim, da spregledajo, zatiranim svobodo in vsem »leto«, se pravi dobo, čas »Gospodove milosti, Gospodove ljubezni«. Amen.
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: Radio Ognjišče in pIR)

PROŠNJE ZA VSE POTREBE, TER DAROVANJE: PRINAŠANJE SIMBOLIČNIH DAROV (KRUH, VINO, SVEČA)
Zvočni zapis

Bratje in sestre, združeni smo v veri, da Bog po Svetem Duhu na različne načine skrbi za svojo Cerkev in jo vodi skozi zgodovino. Tudi nas zbira v svoje izvoljeno ljudstvo. In se zato polni zaupanja obrnimo Nanj in ga prosimo:

1. Bog, naš Oče, prosimo te za sv. očeta Benedikta XVI. in Cerkev po vsem svetu, da bi rasla v svetosti in vsem ljudem prinašala veselo sporočilo o Kristusovi zmagi nad grehom in smrtjo.
2. Vsemogočni Bog, prosimo te za nadškofa Antona in druge pastirje Cerkve na Slovenskem, da bi z žarom Božje ljubezni med našim narodom oznanjali evangelij miru, sprave in edinosti.
3. Dobri Oče, prosimo te za vse verne naše nadškofije, da bi ljubili Kristusa in Cerkev ter skupaj z duhovniki iskali novih poti za pristno krščansko življenje posameznikov, družin in župnijskih skupnosti.
4. Sveti Bog, prosimo te za državnike in njihove sodelavce. Daj jim pravega duha, da si bodo iskreno in pogumno prizadevali za blagostanje vseh prebivalcev in za pravičnost v naši družbi.
5. Gospodar žetve, prosimo te za mlade, da bi se dali ujeti v vrvice tvoje ljubezni in bi velikodušno odgovorili na klic v duhovniški, redovniški ali misijonarski poklic.
6. Usmiljeni Bog, priporočamo ti tudi naše rajne brate in sestre, ki so verovali v ime tvojega Sina. Naj uživajo polnost veselja pri tebi v nebesih.

O Bog, ozri se na te naše prošnje in daj, da se bomo kot tvoje ljudstvo v edinosti in miru združevali ob tvojem oltarju. V naših srcih naj se uresniči rast tvojega kraljestva, da bomo v svetu pogumno pričevali zate. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Družina Okoliš iz župnije Stari trg pri Ložu prinaša gospodu nadškofu simbolične darove: kruh, vino in svečo. Kruh je pripravljen iz mnogih žitnih zrn, vino iz mnogih grozdnih jagod, zato predstavljata vse verne ljubljanske nadškofije. Sveča, ki so jo izdelale sestre karmeličanke, pa predstavlja darovanje v blagor Božjega ljudstva in svetlobo Kristusovega evangelija. Naj se tem darovom pridruži iskrena molitev vsakega izmed nas.

KOPRSKI ŠKOF MSGR. METOD PIRIH: UVOD V OČENAŠ:
Zvočni zapis

MARIBORSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. FRANC KRAMBERGER: UVOD V POZDRAV MIRU:
Zvočni zapis

MSGR. FRANCI PETRIČ: KOMENTAR IN OBVESTILA PO OBHAJILNI PROŠNJI:
Zvočni zapis

V tem trenutku bi mnogi radi zaželeli novemu pastirju ljubljanske nadškofije vse najboljše na škofovsko pot v ljubljanski krajevni Cerkvi. V imenu duhovnikov bo to povedal župnik Stanko Štefanič iz župnije Ljubljana-Črnuče, v imenu redovnikov in redovnic ga bo pozdravila s. Mojca Šimenc HMP, podpredsednica Konference redovnih ustanov Slovenije, v imenu vernikov naše nadškofije pa ga bo pozdravil dramski igralec Gregor Čušin. Na koncu nas bo še enkrat nagovoril novi nadškof.

Prosimo, da med govori ne ploskate.

V zahvalo za novega pastirja krajevne Cerkve ljubljanske nadškofije in to bogoslužno praznovanje bomo ob koncu njegovega nagovora zapeli zahvalno pesem, nato pa prejeli blagoslov. Zatem se bo sprevod s škofi in duhovniki iz prezbiterija pomaknil skozi glavni izhod iz cerkve na škofijo.

Ob izhodu boste prejeli spominske podobice in knjižico o novem nadškofu, ki naj vas spodbujajo k molitvi za našo krajevno Cerkev in njenega pastirja.

Povabljeni gostje in duhovniki pridite po slovesnosti na sprejem v stavbi na Krekovem trgu 1. Začel se bo 20 minut po sveti maši. (Besedilo je pripravil in prebral msgr. Franci Petrič)
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

STANE ŠTEFANIČ, ŽUPNIK V ŽUPNIJI LJUBLJANA-ČRNUČE: POZDRAV NADŠKOFA STRESA V IMENU DUHOVNIKOV LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE:
Zvočni zapis

Pozdravljeni, gospod nadškof!

Kar streslo in pretreslo me je, ko so mi sporočili, kakšna je moja vloga na to nedeljsko popoldne, 24. januarja 2010 leta Gospodovega. Pozdraviti in izreči dobrodošlico novemu ljubljanskemu ordinariju.

Pa so se moje misli vrnile v mladost, v tiste brezskrbne otroške čase in spomnil sem se svoje mame, kako je še posebej pred prazniki vzela v roke sito, vanj naložila moko in jo pričela sejati. Takrat sem vedel, da je pred vrati praznik. In danes je praznik. Venomer je gledala na presejani kupček moke, če bo dovolj. Skrbno je preračunavala, ali bo dovolj za boljši kruh, za praznično pecivo in če se je zdelo, da bo premalo, je dodala še ščepec, mogoče dva ali tri – da bo le dovolj.

Bog sam ve, skozi koliko sit svoje dobrote in talentov je presejal vaše življenje in dodajal: ščepec pronicljive modrosti, pa še enega za življenjsko širino duha, pa tistega za podajanje svojega znanja, ki smo ga spoznale generacije vaših študentov in tistih, ki te sreče niso imeli, a se sedaj skupaj veselimo, da smo skupaj. Še je dodal ščepec občutka za sklanjanje k preprostemu človeku in njegovim težavam in onega za vedrino in veselje, kar ste vedno prinašali, kjer koli ste bili.

Sedanji trenutek ima korenine v preteklosti, za katero pravijo, da je ni več, pa je, saj živimo od nje in sedanji trenutek je seme za prihodnost, v katero skupaj z vami vstopamo in nosimo v sebi želje po še lepšem in boljšem … Cenili in spoštovali smo vas in to se ni spremenilo, to je preteklost, ki živi v tem trenutku in ostaja čutenje za našo skupno pot prihodnosti.

Verjetno bi morali sedaj dobro pomisliti, če bi v tem trenutku morali na hitro odgovoriti, koliko domov ste že imeli v svojem življenju. Rojstni dom, pa čas šolanja, študijska doba, življenje v misijonski družbi, duhovniško poslanstvo, škofovska služba … Vemo, da je kristjan doma povsod, toliko bolj škof. Sedaj ste doma v Ljubljani, gospod nadškof in mi duhovniki bomo prihajali iz svojih domov, iz svojih fara k vam in gotovo ne bomo edini, ki bomo čakali, da nas sprejmete na pragu svojega doma kot dobri oče izgubljenega sina, katerega silhueto spozna že od daleč, da mu pohiti naproti in ga prijateljsko sprejme ali pa mora stopiti k tistemu, ki misli, da je vse prav storil in kuha svojo slabo voljo tam nekje za vogalom.

Zato z veseljem izrekam: Dobrodošli doma, gospod nadškof! Pa še to: Ljubega Boga prosim, naj doda še ščepec potrpežljivosti nam vsem – seveda večji delež Vam, ker jo boste z nami tudi več potrebovali.
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

S. MOJCA ŠIMENC HMP, PODPREDSEDNICA KORUS-A: POZDRAV NADŠKOFA STRESA V IMENU REDOVNIC IN REDOVNIKOV
Zvočni zapis

Spoštovani gospod nadškof!

Kako navdušujoče je, ko se v Cerkvi velike stvari rojevajo iz na videz naključnih povezav. Zgodovina pravi, da sta se davnega 1618. leta v Parizu srečala dva velika svetnika: sv. Frančišek Saleški, katerega godovni dan obhajamo, in sv. Vincencij Pavelski, ustanovitelj redovne družbe – Misijonske družbe lazaristov, ki vas je podarila krajevni Cerkvi. Danes se v koledarskem godu in v Vaši osebi oba svetnika znova srečujeta in si podajata roko. Ne verjamem, da gre za slučaj, saj se zgodba ne konča tam. Znano je, da je bil Frančišek Saleški velik vzornik našega bl. Antona Martina Slomška, nekoč celjskega opata in kasneje mariborskega škofa. Skozi obe mesti je peljala tudi Vaša pot, preden Vas je pripeljala v našo metropolo.

Ob nastopu Vaše službe v tem trenutku voščil in pozdravov posojam glas Konferenci redovnih ustanov Slovenije. Ta pod svojo streho povezuje moške in ženske redove, kongregacije, družbe apostolskega življenja, svetne ustanove in nove oblike Bogu posvečenega življenja. Pridružujejo se nam tudi vse druge skupnosti in posvečeni.

Bili naj bi tisti del Cerkve, ki na poseben način spada k njenemu življenju in svetosti. Matematično vzeto smo nekje v preseku med kleriki in laiki. Če se skušamo umestiti na bolj duhovno-poetičen način, smo v samem srcu Kristusove neveste. Veseli smo, da ste tudi Vi rojeni iz tega srca. Izročam Vam voščila in molitve sester in bratov iz vseh skupnosti, od najbolj severne, južne, vzhodne in zahodne, pa vseh vmes. Na poseben način Vam podarjamo molitve naših bolnih in drugače trpečih bratov in sester.

A v srcu je pač marsikaj – so sončne in so severne kamrice. V tem trenutku Vas pozdravljamo kot ljudje in kot Bogu posvečeni, z vsem, kar smo: S karizmami in duhovno dediščino zavetnikov in ustanoviteljev, z občestvenostjo naših skupnosti, z ljubeznijo do ljudi, z veseljem nad Božjo skrbnostjo, z odprtostjo in zaupanjem. Pa tudi – če malce prilagodim misel, ki jo pripisujejo današnjemu godovniku – z zavestjo, da nam »marsikaj človeškega ni tuje«… Ponižno priznavamo, da se na jasni poti evangeljskih blagrov ter svetov olje v naših svetilkah včasih spusti tudi pod kritično mejo.

Spoštovani g. nadškof, vsi, ki želimo po redovni posvetitvi biti ljubezen v srcu Cerkve, smo pripravljeni, da na poti, kjer je ‘vse zaradi evangelija’, pod Vašo pastirsko palico služiti Cerkvi in tistim, h katerim nas Bog po naših karizmah in pokorščini pošilja. Prosimo Vas za blagoslov, da mi in naše skupnosti na tej poti ne bi odstopali.

V naši nadškofiji in Cerkvi na Slovenskem želimo živeti, moliti, delati, trpeti in se veseliti … skratka pričevati, da se prav zares ne moti, kdor prisluhne Jezusovemu klicu in pusti tisto nekaj zato, da bi pridobil vse.
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

GREGOR ČUŠIN, DRAMSKI IGRALEC: POZDRAV NADŠKOFA STRESA V IMENU VERNIKOV LJUBLJANSKE NADŠKOFIJE:
Zvočni zapis

Spoštovani gospod nadškof!

Pozvan sem bil, da vas v imenu vernikov ljubljanske škofije pozdravim in tako stojim pred Vami, eden od koštrunov iz vaše črede, da bi izrazil svoje želje in pričakovanja. In če kaj pričakujem, če si česa želim od Vas, potem si želim, da bi Vi veliko želeli in pričakovali od nas, svojih vernikov. Da bi bili do svoje črede zahtevni, kajti pot po kateri stopamo za Vami, je tesna in vrata, skozi katera moramo vstopiti, so ozka. Želim si, da bi palica, ki jo držite v roki ne bila le simbol pastirske službe. Pastirju palica resda služi tudi za oporo, predvsem pa z njo vodi čredo po pravih poteh, jo odvrača od slabe paše, tudi udari, če je treba in brani pred sovražniki. Želim si, da bi nas radi obiskovali na naših župnijah. Ne le za posebne priložnosti in slavnosti, ampak tudi kar tako: da svojim najemnikom, svojim duhovnikom vlijete poguma, predvsem pa da spoznate svoje ovce, in da ovce spoznajo Vas, da bomo poznali vaš glas in Vam brez strahu in pomisleka sledili.

In, gospod nadškof, brez strahu, vaši verniki smo kristjani, in kot taki ponižni in potrpežljivi. Ne boste prvi pastir, s katerim bomo potrpeli, kakršenkoli že je in vas bomo spoštovali in ljubili, četudi ne boste izpolnili naših želj in pričakovanj. A več želja in pričakovanj do vas gojijo, če se po svetopisemsko izrazim, volkovi, tatovi in roparji, tisti, ki pravijo, da jih ne brigate in da se tudi Vi ne smete brigati zanje. A če boste natančno pogledali, boste videli, da so ti volkovi, tatovi in roparji le preoblečene in prestrašene izgubljene ovce. Zelo prestrašene in zelo izgubljene. In tudi te so del Vaše črede. Pričakujejo, da jim boste šli na živce! Ne razočarajte jih v njihovih pričakovanjih.

Biti škof, biti nadškof, je odgovorna in stresna služba. A prosim Vas, gospod nadškof, pokažite in dokažite Sloveniji, da je Stres lahko tudi pozitiven!

Tudi roka, ki Vam jo ponujam ni le simbolna gesta, bonton, temveč je konkretna ponudba, obljuba, ki Vam zagotavlja našo molitev, našo pripravljenost in sodelovanje v ugodnih in neugodnih okoliščinah, bodi prilično ali neprilično. V zameno za jasne besede, stvarna dejanja in pravo pot. Vse za evangelij!
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

LJUBLJANSKI NADŠKOF IN METROPOLIT DR. ANTON STRES: ZAHVALA:
Zvočni zapis

Dragi prijatelji, drage sestre in dragi bratje, predvsem pa spoštovani duhovniki, redovnice in redovniki in vsi drugi verni člani Božjega ljudstva! Zahvalim se vam za te prijazne pozdravne besede, ki so mi jih pravkar izrekli v vašem imenu vaši predstavniki.

Kakor sem v nagovoru poudaril pomen sodelovanja, vidim, da si tega sodelovanja želite tudi vi. Vsi smo za, vsi smo zato, kar smo slišali v današnjem drugem berilu: da bi bili v naši krajevni Cerkvi med seboj tesno povezani, da bi vsak od nas na mestu, kamor ga je postavil Gospod, odkrival svoje naloge in jih v sodelovanju z drugimi požrtvovalno in goreče izpolnil v blagor in v veselje nas vseh in v slavo Boga Očeta in našega Gospoda Jezusa Kristusa.

Svetemu očetu Benediktu XVI. se zahvaljujem za zaupanje, Vam, ekscelenca apostolski nuncij za dejanje umestitve, mojemu predhodniku nadškofu Alojzu Uranu pa izrekam hvaležnost in priznanje za dosedanje požrtvovalno vodenje nadškofije in še posebej zato, kar mi je sinoči sporočil, da je tudi danes v molitvi z nami.

Hvala vam vsem, ki ste se iz občutja povezanosti in solidarnosti danes zbrali v tej naši stolni cerkvi. Hvala vam za vašo pripravljenost, ki ste jo pravkar izrazili, in ponudili svoje velikodušno sodelovanje – vas bom držal za besedo. Predvsem pa hvala Bogu za ta dar edinosti in medsebojne podpore, ki jo pravkar doživljamo.

S to zahvalo in zaupanjem v srcu zapojmo sedaj zahvalno pesem, Gospod pa naj nas potrdi in utrdi v svoji ljubezni s svojim blagoslovom.
(po pisni predlogi in zvočnem zapisu: pIR)

Več fotografij