Slomškova nedelja

Letošnja Slomškova nedelja je bila 28. septembra 2014 v Brestanici ob 15-letnici Slomškove beatifikacije in 100-letnici posvetitve bazilike Lurške Marije v Brestanici.

Sveto mašo je daroval apostolski nuncij nadškof Juliusz Janusz. Pri oltarju se mu je poleg predsednika SŠK in novomeškega škofa Andreja Glavana pridružili še celjski škof Stanislav Lipovšek, murskosoboški škof Peter Štumpf, upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej ter približno 80 redovnikov in duhovnikov. Uvod v sveto mašo je bila molitvena ura.

Nuncij Janusz je v nagovoru med drugim dejal, da imamo v slovenskem narodu veliko svetniških zgledov med katerimi je tudi bl. Slomšek: „Bl. Slomšek je vedel v resnici ustvarjati program nove evangelizacije. Ni prispeval samo k rasti vere ampak tudi slovenske kulture in slovenskega jezika. Cerkev se ne sme nikoli odpovedati vključenosti v proces družbene in domovinske vzgoje naroda. Ta vključenost v življenju družbe mora biti skladna z učenjem evangelija, v iskanju resnice in konkretizacije zapovedi ljubezni.“

Nuncij je v nadaljevanju spomnil na stoletnico bazilike Lurške Marije v Brestanici ter povezal ta jubilej tudi z grozodejstvi prve svetovne vojne. Mnogi so iskali uteho prav v molitvi pred Marijinim oltarjem. „Zidovi tega svetišča bi lahko povedali veliko zgodb o spreobrnitvah, o veri romarjev, ki so prihajali sem,“ je povedal nuncij in dodal: „To svetišče je priča vere slovenskega naroda pa tudi zgodovine. Ko je bila posvečena ta cerkev se je namreč začela prva svetovna vojna. Slovenija je bila dežela težkih bojev in prav gotovo so ljudje v svetišču Lurške Marije iz Brestanice iskali tolažbo in ozdravitev. Lurška Marija je posebej občutljiva za vse bolnike in tiste, ki trpijo zaradi različnih nesreč v življenju.“

Na Ponikvi pa so se v soboto tradicionalno srečali učitelji, vzgojitelji in kateheti, katerih zavetnik je bl. Slomšek. Dogodek je letos potekal pod naslovom Vzgoja za veselje. Začel se je že dopoldne v Slomškovi rojstni hiši na Slomu s predavanjem Slavka Rebca z naslovom »Klic veselja naj osreči«. Sledila je akademija s podelitvijo Slomškovih priznanj. Ob 16. uri pa j bila sv. maša v cerkvi na Ponikvi, daroval pa jo je celjski škof Stanislav Lipovšek.

Besedilo iz spletne strani Radia Ognjišče

 

Življenjepis bl. Antona Martina Slomška

Anton Martin Slomšek se je rodil 26. novembra 1800 na Slomu pri Ponikvi. Starši so ga skupaj z župnikom poslali na šolanje iz vaške nedeljske šole najprej v Celje in nato v Ljubljano, kjer se je spoprijateljil s pesnikom Prešernom, ter v Senj in Celovec. Novo mašo je po duhovniškem posvečenju obhajal septembra 1824.

Pastoralno delo je začel kot kaplan na Bizeljskem in nato v Novi Cerkvi pri Vojniku. Od tod je šel v celovško bogoslovje za duhovnega voditelja bogoslovcev, kjer je ostal do leta 1838. Pot ga je vodila v Vuzenico, kjer je bil šest let dušni pastir. Leta 1844 so mu dodelili službo kanonika na škofiji v Št. Andražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Po dveh letih kanoniške službe se je vrnil v Celje, kjer je prevzel službi župnika in opata. Štiri mesece po zadnjem imenovanju je bil 5. julija 1846 v salzburški stolnici posvečen v škofa.

Najpomembnejša Slomškova zasluga v času njegove škofovske službe je bil prenos škofijskega sedeža iz oddaljenega Št. Andraža v Maribor in preureditev škofijskih meja. Slovence na Štajerskem je združil v enotno škofijo, s čimer je zajezil potujčevanje. S tem se je zarisala narodnostna meja na severu, ki drži še danes. Mesto Maribor je postalo škofijsko središče in je doživelo razcvet v kulturnem, šolskem, versko-duhovnem in narodnostnem smislu.

Slomšek je bil velik kulturni delavec. Zavedal se je, da napredek raste s pomočjo pisane besede in zato je tudi sam veliko pisal. Dela je oblikoval od študentskih pesmi in kratkih pripovedi, mnogih, kasneje ponarodelih pesmi, do pridig, številnih člankov v Drobtinicah in v različnih časopisih, vzgojnih knjig, kot npr. Blaže in Nežica v nedeljski šoli, vse od opisov velikih slovenskih osebnosti do življenjepisov svetnikov … Njegovo ustvarjalno pot je zaznamoval velik opus, saj je že v času njegovega življenja skupaj s ponatisi izšlo kar 50 tiskanih del.

Kulturno delo je dopolnjeval s spodbudami drugim, zato je preko slovenske založbe želel širiti tudi dobre in cenovno dostopne knjige. Oblast mu tega leta 1845 ni omogočila, zato je začel izdajati zbornik Drobtinice, ki je dolga letu prihajal v tisoče slovenskih domov. Šest let kasneje je zaživela Mohorjeva družba, ki vse do danes opravlja pomembno kulturno in literarno poslanstvo.

Škof Slomšek si je močno prizadeval za duhovno in študijsko oblikovanje duhovnikov. Organiziral in vodil je duhovne vaje ter uvedel pastoralne konference. Z ljudskimi misijoni je pri vernikih poglabljal vero in jih povezoval na ravni župnij.

Slomškovo delo in življenje se umeščata v pomemben zgodovinski trenutek. Trud je usmerjal v krepitev narodne istovetnosti in kulturnega napredka. Iz zgodovinskih dogodkov je hitro in prodorno izluščil pomembne odločitve za prihodnost.

Njegovo delo je za slovenski narod postalo kulturni spomenik. Zaradi kreposti, ki so ga v življenju odlikovale, in velikega dela, je stekel postopek za njegovo beatifikacijo, ki je potekal v treh obdobjih. Prvo imenujemo pripravljalno in je trajalo do leta 1925 (63 let), sledil je škofijski del postopka v Mariboru do leta 1962 in je trajal 37 let. Leta 1962 je bila zbrana dokumentacija posredovana v Rim. Tam se je začel t. i. apostolski del postopka, ki se je po 37-ih letih končal 19. septembra 1999 z beatifikacijo. Državno tajništvo Svetega sedeža je 15. februarja 1999 sporočilo, da Kongregacija za zadeve svetnikov potrjuje, da bo papež Janez Pavel II. (1978–2005) 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil častitljivega Božjega služabnika Antona Martina Slomška za blaženega.

2017-03-19T22:32:29+00:0029. 09. 2014|