Spoštovani sobratje v škofovski in duhovniški službi

Predragi bratje in sestre

Dragi Mitja

Z veseljem te prisrčno pozdravljam. Hkrati pozdravljam vse, ki danes delijo s teboj »neizrekljivo in veličastno veselje« (1 Pt 1,8) tvojega škofovskega posvečenja. Poseben pozdrav tvojemu očetu, sorodnikom in prijateljem, ki te spremljajo z molitvijo. In blag spomin na tvojo pokojno mamo, ki bi bila vesela tega dne in ponosna na svojega Mitja. Onkraj časa je v večnosti povezana z nami.

Dragi, s krstom si prejel v dar Božje življenje in bil pridružen Kristusu v Cerkvi. Krstna milost je dozorela v Tebi z odločitvijo za duhovništvo, za darovanje Kristusu in njegovemu svetemu ljudstvu. Po odločitvi svetega očeta te Gospod danes vabi k novemu darovanju sebe, k novi upodobitvi z njim, ki te po škofovskem posvečenju pridružuje zboru naslednikov apostolov. Sveti oče Frančišek pa ti je zaupal posebno poslanstvo, da namreč kot njegov predstavnik v Iraku deliš z njim, kot vesoljnim pastirjem, sollicitudo omnium Ecclesiarum, skrb za vse Cerkve.

Evangeljski odlomek, ki smo ga slišali, je del govora na gori. Tistim, ki so poklicani, da uresničujejo blagre, Jezus razodene njihovo identiteto: biti sol zemlje, biti luč sveta, mesto na gori. Te besede veljajo vsem, ki hočejo biti Jezusovi učenci. Danes pa Gospod nagovarja Tebe osebno, dragi Mitja, bodi sol in luč.

Sol daje okus, je pa tudi simbol pameti, modrosti. (Tako rečemo, da je komu »pamet solil«) V Stari zavezi je tudi simbol žrtve (3 Mz 2,13) in zaveze (4 Mz 18,19). Jezus želi da so njegovi učenci znamenje zaveze. Pri krstu smo bili potopljeni s Kristusom v smrt, da postanemo znamenje za človeštvo. Biti sol zemlje, pomeni dati okus življenju, pokazati ljudem smisel življenja, obvarovati življenje pred okvaro. »Sol, pravi papež Frančišek, ne hvali sebe, ne služi sebi. Sol je zato, da pomaga drugim, da ne izgubijo okusa.«

Luč oblije stvari z radostjo, razodene njihovo barvitost in lepoto. Jezus pravi: »Jaz sem luč sveta« (Jn 8,12). Učenec, pridružen svojemu učeniku, ne odseva lastne svetlobe, ampak sije s svetlobo, ki jo sprejema od svojega Gospoda, in s to svetlobo sveti drugim.

Škof je poklican, da je sol, ki očiščuje, ohranja in daje okus, ter da je luč na svečniku, da sveti vsem, ki so v hiši.

»Med vami ne bom vedel za nič drugega, kakor za Kristusa Križanega« (1 Kor 2,2). To je nova modrost, ki jo oznanja Cerkev: Jezus Kristus križani je podoba skrajne Božje ljubezni, ki se sklanja nad človeško bedo in ozdravlja naše rane. »Sit amoris officium pascere dominicum gregem«, pravi sv. Avguštin (In Joh. Ev. 123). Služba škofa je »amoris officium«, služba dobrega pastirja, ki da svoje življenje za svoje ovce.

Za vsakega škofa veljajo besede sv. Pavla »vsem sem postal vse, da bi jih vsaj nekaj rešil« (1 Kor 9,22). Te besede veljajo danes Tebi, Mitja. Postati vsem vse, pomeni biti blizu vsakemu človeku, ki ga srečam na svoji poti. Origen pravi o škofovski službi: »Qui vocatur ad episcopatum, non ad principatum vocatur, sed ad servitium totius Ecclesiae« (In Is. hom. VI.1; PG 13, 239). In sv. Avguštin priporoča: »Vobis non tam praeesse, sed prodesse delectet« (Sermo 140,1; PL 38, 1484). Škofovsko posvečenje je nov klic k ljubezni do Kristusa in njegove Cerkve, nov klic ljubiti papeža in sveto Božje ljudstvo, ki ti je zaupano.

Sveti oče ti nalaga zahtevno poslanstvo: pošilja te, da boš njegov predstavnik pri narodu, ki mu je zelo pri srcu, k ljudem, ki trpijo zaradi preganjanja in vojne in jih je želel obiskati letos. Med drugim bo Tvoja naloga delati na tem, da se ohrani zgodovinska navzočnost kristjanov v deželi, katere integralni del so od nekdaj, da se pospeši proces dialoga in sprave, v iskanju pravičnih rešitev za vse, da dežela, ki je bila več let bojno polje, zopet postane varni dom za svoje prebivalce.

Pred posvečenjem te bom »po starem običaju svetih očetov« vprašal, »ali hočeš ohraniti vero in opravljati svojo službo do smrti, oznanjati evangelij zvesto in neprenehoma, ohranjati vero čisto in v celoti, graditi Kristusovo telo v edinosti s škofi pod vodstvom papeža, varovati in voditi Božje ljudstvo po poti zveličanja, biti blag in usmiljen do revežev in brezdomcev, iskati izgubljene ovce, neprenehoma moliti za sveto ljudstvo in brez graje opravljati službo velikega duhovnika.« Tako v obredu posvečenja Cerkev vidi poslanstvo škofa.

S svojim »hočem, z Božjo pomočjo«, boš izrazil svojo voljo, da sprejemaš to poslanstvo. Na tvoj »hočem« pa ti Cerkev zagotavlja Božjo pomoč: »Bog, ki je v tebi dobro delo začel, ga bo tudi dopolnil.« Bog je zvest in te ne bo pustil samega.

Skupaj z drugimi škofi bom potem molil za prihod Svetega Duha: spiritus principalis, pneuma hegemonikon. Oblast, ki jo je Oče dal Sinu in jo je ta podelil apostolom, bo odslej počivala na tebi. V dogmatični kostituciji Lumen gentium beremo: »Kristus je apostole za izpolnjevanje takšnih nalog obdaril s posebnim izlitjem Svetega Duha, ki je prišel nanje. Oni pa so svojim pomočnikom s polaganjem rok izročali duhovni dar in ta dar je v škofovskem posvečenju prišel prav do nas … S polaganjem rok in z besedami posvečenja se tako podeljuje milost Svetega Duha in vtisne neizbrisno znamenje, da škofje na odličen in viden način zavzemajo mesto samega Kristusa, učitelja, pastirja in duhovnika, in delujejo kot njegovi namestniki« (21).

Prosimo, da Ti spiritus principalis podeli razumnost, da Tvoja vera ne bo temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji moči, da boš sol, ki daje okus in ohranja v veri; luč, ki razsvetljuje in kaže pot. Naj ti nakloni modrost križa, da boš pogumno oznanjal Kristusa »Božjo moč in Božjo modrost« (1 Kor 1,24).

Prosímo, da bi bil Mitja, ki kot naslednik apostolov sprejema težko odgovornost, zvest pričevalec vere, učitelj in posvečevalec Božjega ljudstva in uspešen graditelj Cerkve.

Ti pa, dragi sobrat v škofovski službi, sprejmi ponižno in pogumno onus episcopale v slavo Kristusa Gospoda in njegove Cerkve, v ponos in čast domovine Slovenije, ter v veselje vseh, ki te danes spremljajo z ljubeznijo, molitvijo in dobrimi željami.

Naj bo tvoje poslanstvo v mir in blaginjo deželi, ki je dolgo trpela zaradi vojne.

Sv. Dominik, čigar god obhajamo danes, naj ti bo zgled apostolske gorečnosti.

Maria, Regina Apostolorum, naj te spremlja na tvoji novi poti.

kardinal dr. Franc Rode

Foto: Rok Mihevc in Tatjana Splichal