– Vodnikom po fondih in zbirkah NŠAL, ki so ga pripravili sodelavci NŠAL pod vodstvom takratnega vodje dr. Bogdana Kolarja in je izšel v tisku leta 1999, so do sedaj izšli še:

– Vodnik po matičnih knjigah Nadškofijskega arhiva Ljubljana, ki ga je pripravil Tone Krampač. Izšel je v dveh izdajah in sicer leta 2003 in 2008.

– Leta 2006 je izšel 1. del Inventarja Kapiteljskega arhiva, ki ga je pripravila dr. Lilijana Žnidaršič Golec. V njem je obdelala prvih 60 škatel fonda, ki obsega skupaj kar 428 škatel tega dragocenega fonda, ki ga hrani NŠAL (od tega 384 šk. spisovnega gradiva, 19 šk. urbarjev, 9 šk. protokolov in 16 šk. drugih knjig).

– Ker se predvsem starejše gradivo KAL in ŠAL deloma prekriva, deloma dopolnjuje, smo želeli, da bi gradivo obeh fondov javnosti približevali vzporedno. Tako je Julijana Visočnik v Inventarju ŠAL I., ki predstavlja zaključeno celoto, obdelala 51 šk. tega dragocenega in pomembnega dela NŠAL.

Preden dam besedo avtorici, naj opozorim še na tri publikacije, ki so tesno povezane z gradivom NŠAL.

– Mislim v prvi vrsti na obsežno monografijo z naslovom Ljubljanska škofija 550 let, pri kateri je sodelovalo 21 avtorjev. Čeprav smo monografijo predstavili na tiskovni konferenci 6. decembra leta 2011, torej na sam dan častitljive obletnice njene ustanovitve, je zgodovinska stroka nekako še ni zaznala. Monografija do sedaj najbolj celostno obravnava ne samo nastanek in zgodovinski razvoj ljubljanske škofije kot najpomembnejše cerkvene ustanove v osrednjem slovenskem prostoru, ampak poleg njenega cerkvenega in verskega poslanstva tudi njeno vlogo na kulturnem, političnem in vojaškem področju.

– Povezavo med gradivom Nadškofijskega arhiva v Ljubljani in gradivom Vatikanskega tajnega arhiva se na svojski način zrcali v 33. in 34. številki Acta Ecclesiastica Sloveniae z naslovom Poročila ljubljanskih škofov v Rim o stanju v škofiji (Relationes ad Limina) od 1589 do 1943. Knjigi sicer nista bili predstavljeni na tiskovni konferenci in tudi nič ne kaže, da bosta. Besedila poročil škofov v Rim, objavljena v originalu, to se pravi v latinskem jeziku, nudijo bralcu vrsto dragocenih podrobnosti ne samo o škofovih pogledih na škofijo, ampak tudi takšnih, ki jih sicer le redko zasledimo v ostalem gradivu:

– kot npr., da je škof Viljem Jakob Leslie, da bi se izognil podreditvi Oglejskemu patriarhu, za svojega metropolita že leta 1727 izbral ostrogonskega nadškofa in ne šele škof Karel Janez Herberstein, kot navadno beremo v literaturi. Praksa je ostala v veljavi vse do škofa Antona Alojzija Wolfa, ki se je leta 1830 podredil goriškemu nadškofu;

– škof Anton Bonaventura Jeglič je že v svoji prvi relaciji leta 1902 prosil papeža, naj ljubljansko škofijo izloči iz goriške metropolije in jo ponovno neposredno podredi Svetemu sedežu. To prošnjo je nato ponavljal v vseh svojih relacijah. Nič manj zanimiv ni podatek, da je

– škof Sigmund Feliks Schrattenbach leta 1740 ustanovil mesto stalnega knjižničarja v semeniški knjižnici, ki je bila javnosti odprta vse dni v tednu in to dopoldne in popoldne.

Vseh podrobnosti seveda ne kaže navajati, ker bi nas to vodilo predaleč in predvsem, ker je današnja tiskovna konferenca prvenstveno namenjena predstavitvi Inventarja ŠAL I., ki ga bo, kot rečeno, sedaj predstavila kolegica Julijana Visočnik.

dr. France M. Dolinar
vodja Nadškofijskega arhiva

Predstavitev publikacije iz zbirke Priročniki z naslovom Škofijski arhiv Ljubljana – inventar fonda ŠAL I.