Predstavitev papeževe poslanice za 46. svetovni dan miru

Papeževa poslanica za 46. svetovni dan miru

V prostorih galerije Družina na Krekovem trgu 1 v Ljubljani je bila danes, 27. decembra 2012, ob 12.00, novinarska konferenca, na kateri je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. dr. Anton Stres predstavil papeževo poslanico za 46. svetovni dan miru z naslovom Blagor tistim, ki delajo za mir.

Poslanico Benedikta XVI. so v Rimu uradno sicer predstavili 14. decembra 2012 na novinarski konferenci, ki jo je vodil predsednik Papeškega sveta za pravičnost in mir kardinal Peter Kodwo Appiah Turkson.

Prispevek nadškofa Antona Stresa

Papež Benedikt XVI. je sredi meseca decembra objavil tradicionalno poslanico za svetovni dan miru, ki ga na novoletni dan obhajamo v Katoliški Cerkvi. To je že 46. dan miru in osma poslanica za ta dan sedanjega papeža (prva je bila za novo leto 2006).

Letošnji naslov poslanice je vzet iz Jezusovega govora na gori o blagrih Blagor tistim, ki delajo za mir. Papež želi spodbuditi vse katoličane in druge ljudi, da bi postali taki delavci za mir in v pričujočem kratkem tekstu daje nekaj izhodišč za razmišljanje o tem, v kateri smeri naj delamo za mir. Krvavi spopadi še vedno trajajo, prav tako pa obstajajo velike napetosti zaradi vedno večjih razlik med bogatimi in revnimi, zaradi prevlade egoističnega in individualističnega mišljenja, ki se izraža skozi neregulirani finančni kapitalizem. Papež omenja tudi mednarodni terorizem in mednarodni kriminal ter fundamentalizem in fanatizem, ki po njegovem sprevračata pravo naravo religije. Omenja tudi dramo lakote, ko pravi, da je prehrambena kriza hujša kakor finančna.

Nasproti tem pojavom postavlja papež etiko evangeljskih blagrov, na osnovi katerih bi bilo mogoče zgraditi družbo, utemeljeno na resnici, svobodi, ljubezni in pravičnosti. Za to pa bi bilo potrebno prerasti diktaturo relativizma in z njim povezano nihilistčno pojmovanje morale, ki zanemarja naravni zakon, ki ga je Bog zapisal v srce vsakega človeka. V okviru te kritike relativističnih antropoloških in moralnih pojmovanj, papež ponovi tradicionalna katoliška stališča glede družine, zgrajene na zakonski zvezi med možem in ženo, glede splava in evtanazije, ki ju ponovno zavrne. Sveti oče ponovi svoje stališče, da je trajen mir mogoče graditi samo na takem pojmovanju človeka in etike medčloveških odnosov, ki predpostavljajo za vse ljudi obvezen naravni zakon in naravno pravo.

Resnični mir je hkrati Božji dar in človekovo delo, zato papež opozarja na potrebo novega ekonomskega modela. Tak ekonomski model bi moral nadomestiti tistega, ki je prevladoval zadnja desetletja in je maksimaliziral dobiček ter potrošnjo, egoizem in individualizem in je ocenjeval človeško osebo samo po njeni sposobnosti, da ustreže zahtevam tekmovalnosti in konkurenčnosti. Nov in drugačen gospodarski red pa bi moral izhajati iz bratstva in delitve, zastonjskosti in logike daru. Ker je namen poslanice, da bi prebudila in okrepila odgovornost za mir v svetu, papež govori tudi o vzgoji za mir, ki je še posebej potrebna zaradi sodobne krize institucij in celo demokracije.

Papež se prav tako spominja 50. obletnice II. vatikanskega koncila in bližnje 50-letnice okrožnice Janeza XXIII. Pacem in terris (Mir na zemlji), posvečeni miru. Koncil in Janez XXIII. sta močno poudarila temeljne vrednote dostojanstva vsake človeške osebe, njegovo svobodo in družbo, zamišljeno in zgrajeno, da bo služila vsakemu človeku brez vsake diskriminacije, se pravi skupnemu dobremu, kar je osnova za pravičnost in s tem tudi za mir. 

msgr. dr. Anton Stres
ljubljanski nadškof metropolit in
predsednik Slovenske škofovske konference

2013-06-07T07:51:54+00:0027. 12. 2012|