POZDRAV DRUŽINE V IMENU VERNIKOV LAIKOV (družina Medved iz Mengša)

Spoštovani gospod nadškof!

Ob današnjem prazniku škofovskega posvečenja Vam v imenu vernikov ljubljanske nadškofije in še posebej družin izrekava vse dobro.
Sva starša desetih otrok, pripadava prvi neokatehumenski skupnosti v tukajšnji stolni župniji, z Vami sva se srečala na srečanjih Aninega sklada.
Družina je krhka podoba Stvarnikove lepote in ljubezni, pogosto v nevarnosti zaradi različnih faraonov in herodov, razpeta med rojstvo in smrt, po drugi strani pa navdihnjena in hranjena z vzorom svete nazareške Družine. Družina je kot temelj Cerkve in družbe potrebna posebne skrbi.
Zato Vas prosiva, da tudi v novem poslanstvu apostola krajevne Cerkve svojo očetovsko ljubezen namenite pastorali družine, da bi mogla prenesti vero v naslednjo generacijo ter z zakonsko zvestobo in odprtostjo za življenje pričevati o živem Bogu, ki ljubi človeka grešnika.

                                                                     družina Medved iz Mengša

POZDRAV REDOVNIC IN REDOVNIKOV

Spoštovani g. nadškof, dragi naš brat in pastir!

»Zgodila se Vam je Gospodova beseda,« in na nov Božji klic ste odgovorili s preprostim in velikodušnim srcem. Kot pravi Kristusov učenec in zvesti Frančiškov sin.
Sestre in bratje v Bogu posvečenem življenju Vam iskreno čestitamo in izražamo veselje ob Vašem škofovskem posvečenju ter prevzemu pastirske službe v ljubljanski nadškofiji. Pogrešali Vas bomo v naših srečevanjih in pri vodenju Konference redovnih ustanov Slovenije. A smo trdno prepričani, da se naše vezi niso in ne bodo pretrgale, ko sedaj stopate na pot apostolskega nasledstva. Vez, ki nas je najgloblje združevala doslej, ostaja enaka tudi vnaprej: to je vez Kristusa, našega Ženina in Gospoda.
Skupaj z Vami smo se pripravljali na dan Vašega posvečenja. Predvsem z molitvijo in daritvijo življenja. Združile so se prav vse redovne ustanove Slovenije, sestre in bratje v skupnih molitvah, pa tudi v skriti in z žrtvijo oplemeniteni daritvi. Prvo in najdragocenejše darilo za Vas je zato DUHOVNI ŠOPEK. Bog sam ga pozna in Vi ga slutite. Simboličen dar pa sta tudi alba, ki jo že nosite in sveča, oboje delo naših rok.
Vaše škofovsko posvečenje se je zgodilo tako rekoč na vigilijo leta, ki ga je papež razglasil za leto posvečenega življenja. To je za nas, redovnice in redovnike spodbuda, Vam, g. nadškof, pa zagotovilo, da bomo ob tej priložnosti še bolj poglobili našo redovniško poklicanost in obnovili zvestobo. V tem smislu želimo biti v srcu Cerkve, ki jo odslej Vi vodite, pričevalci upanja in veselja. In Vi ste nam že zgled in spodbuda z Vašim škofovskim geslom: »Veselite se v Gospodu!«

Bog Vas živi, g. nadškof!
   s. Damjana Tramte HMP

POZDRAV LJUBLJANSKEGA POMOŽNEGA ŠKOFA MSGR. DR. ANTONA JAMNIKA

Spoštovani in dragi gospod nadškof msgr. Stanislav Zore OFM!

V imenu duhovnikov ljubljanske nadškofije in stolnega kapitlja vam iskreno čestitam ob današnjem škofovskem posvečenju in umestitvi ter zagotavljam vso našo podporo in molitveno povezanost. S posvečenjem in umestitvijo ste postali kapetan, če se izrazim v jeziku športa, odlične ekipe duhovnikov. Res je, da ta ekipa ni več rosno mlada, toda ohranja močno duhovno kondicijo, hoče delati skupaj, ohranja pogum pri odločanju, ob vsej raznolikosti darov in različnih mnenjih zna in želi igrati skupaj. Gospod nadškof, veselimo se, da vaš prihod v to moštvo – občestvo obdarovanih z darom duhovništva – prinaša novega vzgonskega vetra, ki nas dviga v neskončna obzorja Božje navzočnosti. Skupaj z vami hočemo biti pristni in iskreni, vedno bolj postajati to, kar Bog pričakuje od nas, kajti le tako bomo lahko v družbi, kjer živimo, priče upanja, medsebojnega razumevanja in spoštovanja vsakega človeka. Kot vaši sodelavci vam želimo biti v oporo in pomoč, pri vsaki sveti maši, pa tudi drugače vas bomo vključevali v svoje molitve, želimo biti »Jezusova in vaša ekipa«!

Pokojni milanski kardinal Martini v svojem zadnjem delu z naslovom »O škofu« govori o poslanstvu pastirja v postmoderni družbi, kjer je veliko negotovosti, želje po samozadostnosti, vseh oblik relativizma in prepuščenosti ugodju in udobju. Toda vendarle, v jedru človeške biti ostaja hrepenenje po duhovnem, večnem, po dobroti in lepoti žara biti. In prav tu se rojeva upanje in evangeljska spodbuda »Ne bojte se!« Pastir v svoji službi ostaja blizu duhovnikom in ljudem v poslušanju, razumevanju in vedno večji naravni in duhovni razsežnosti odpuščanja in usmiljenja. Če navdihnjena Božja beseda navdihuje pastirja, je izvir njegove modrosti, bratstva, sočutja, ter gradi živo občestvo z duhovniki in Božjim ljudstvom.

Gospod nadškof, v prepričanju, da boste svoje poslanstvo opravljali v duhu spodbud kardinala Martinija, se veselimo vaše besede, vašega nasmeha, vašega pogleda, ki je usmerjen naprej in vedno znova spominja na ljubeči Božji pogled, ki z neskončno potrpežljivostjo, upanjem in dobroto išče prav vsakega človeka na tem svetu.

Naj Gospod blagoslavlja vašo pot na priprošnjo Božje in naše Matere Marije!

msgr. dr. Anton Jamnik, pomožni škof

Objavljeno 23. 11. 2014

Podobni prispevki