V zadnjem obdobju so se javnosti začela pojavljati ugibanja in zastavljati vprašanja, ki se nanašajo na denacionalizacijo zemljišča, na katerem je stal Kocbekov dom na Korošici. V izogib nepotrebnemu ugibanju in širjenju pomanjkljivih informacij v nadaljevanju podajamo kratko pojasnilo.

Ljubljanski škofiji je bilo z Odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo Ljubljana, št. 983/4, z dne 17.09.1947, med drugim podržavljeno tudi zemljišče, na katerem je stal Kocbekov dom na Korošici, ki je leta 2017 nesrečno pogorel.

Nadškofija Ljubljana je kot denacionalizacijski upravičenec vložila zahtevo za vrnitev podržavljene nepremičnine dne 25.02.1992 oziroma pred več kot 26 leti. O zahtevi še ni bilo odločeno, pri čemer je razlog za dolgotrajnost postopka tudi protipravno ravnanje nekaterih udeležencev.

Nepremičnina, na kateri je stal Kocbekov dom na Korošici, meri 6643 m2, pa namenski rabi pa je opredeljena kot kmetijsko zemljišče. Površina zemljišča pod stavbo Kocbekovega doma na Korošici meri 170 m2.

Po uveljavitvi Zakona o denacionalizaciji, ki je začel veljati 07.12.1991, je PLANINSKO DRUŠTVO CELJE – MATICA z naslednicami nekdanje občine Mozirje sklenilo Pogodbo o uskladitvi zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim z dne 26.07.1999, na podlagi katere se je planinsko društvo vpisalo kot zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine.

Z dnem uveljavitve Zakona o denacionalizaciji ni dopustno nobeno razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve. Pravni posli in enostranske izjave volje, ki so v nasprotju z zakonsko prepovedjo razpolaganja, so nični.

Nadškofija Ljubljana je po svojih pooblaščencih že leta 2010 PLANINSKO DRUŠTVO CELJE – MATICA izrecno opozorila, da planinsko društvo kmetijskega zemljišča ni moglo olastniniti in tudi, da je Pogodba o uskladitvi zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim z dne 26.07.1999 na podlagi izrecne zakonske določbe nična.

Nadškofija Ljubljana se kot denacionalizacijski upravičenec v postopkih vračanja podržavljenega premoženja pogosto sreča s situacijo, ko na nepremičninah, ki so predmet vračanja, stojijo planinski domovi. V vseh tovrstnih zadevah ima Nadškofija Ljubljana praviloma enak pristop. Nadškofija Ljubljana vsa planinska društva obravnava enako in z veliko večino ima zelo dobre izkušnje ter korektno urejena medsebojna razmerja.

Na podlagi denacionalizacijskih predpisov, ki določajo obseg funkcionalnega zemljišča, se planinskemu domu odmeri funkcionalno zemljišče v dvakratni površini fundusa. Planinskega doma skupaj s funkcionalnim zemljiščem se ne vrača v naravi. Hkrati se da planinskemu društvu možnost, da zoper plačilo samo simboličnega nadomestila prevzame v uporabo dodatna zemljišča v lasti Nadškofije Ljubljana, vendar vse pod pogojem, da je stavba planinskega doma namenjena dejavnosti planinskega doma in odprta splošni javnosti.

V konkretnem primeru je bil predlog Nadškofije Ljubljana za PLANINSKO DRUŠTVO CELJE – MATICA celo ugodnejši od običajnega, saj se je želela izogniti stroškom pravdanja. Nadškofija Ljubljana je predlagala, da se poleg fundusa Kocbekovega doma na Korošici v izmeri 170 m2 namesto 340 m2 funkcionalnega zemljišča (kar bi predstavljalo 200 % površine fundusa) odmeri kar 680 m2, kar predstavlja 400 % površine fundusa. Preostanek zemljišča v izmeri 5793 m2 bi planinsko društvo lahko uporabljalo neodplačno ves čas, dokler bi bila stavba Kocbekovega doma v lasti društva in namenjena dejavnosti planinskega doma.

Planinsko društvo je predlog Nadškofije Ljubljana, da se stavbi v izmeri 170 m2 odmeri 680 m2 funkcionalnega zemljišča, preostanek v izmeri 5793 m2 pa vrne Nadškofiji Ljubljana v last, pri čemer ga obdrži planinsko društvo v brezplačni uporabi, zavrnilo. Pri tem ni nepomembno, da je bilo planinsko društvo ves čas seznanjeno z okoliščino, da je pri sklenitvi pogodbe protipravno ravnalo in da je Pogodba o uskladitvi zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim z dne 26.07.1999 nična.

Po požaru leta 2017 je planinsko društvo javno napovedalo, da bo postavilo novo kočo, pri tem pa se navkljub neurejenemu lastniškemu stanju nepremičnine predhodno ni obrnilo na Nadškofijo Ljubljana.

Izgradnja nove stavbe, drugačnih dimenzij in lege, bi lahko bistveno poslabšala položaj Nadškofije Ljubljana kot denacionalizacijskega upravičenca, zaradi česar se je ta na podlagi nasveta odvetniške pisarne, ki jo zastopa v denacionalizacijskem postopku, odločila za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti Pogodbe o uskladitvi zemljiško-knjižnega stanja z dejanskim z dne 26.07.1999.

Vložitev tožbe sicer ne pomeni, da Nadškofija Ljubljana odklanja sporazumno rešitev zadeve, vendar bo vztrajala pri temu, da bodo pogoji za PLANINSKO DRUŠTVO CELJE – MATICA enaki kot za vsa druga planinska društva, s katerimi je medsebojna razmerja sporazumno in hitro uredila, brez dodatnih stroškov pravdanja.

 

Objavljeno 15. 06. 2018

Podobni prispevki