Papež Benedikt XVI. je začel nov cikel katehez, posvečenih letu vere. »S katehezami v tem letu vere, želimo opraviti pot za okrepitev in ponovno najdenje veselja vere, s tem, da spoznamo, da vera ni nekaj tujega in ločenega od konkretnega življenja, ampak je njegova duša,« je pojasnil sveti oče vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra.

Samo v ljubezni je polnost človeka
»Vera v Boga, ki je ljubezen in ki se je približal človeku tako, da se je utelesil in daroval samega sebe na križu, da bi nas odrešil in nam odprl vrata v nebo, na svetel način kaže, da samo v ljubezni obstaja polnost človeka.« Papež je poudaril, da medtem ko kulturne spremembe pogosto kažejo na mnoge oblike barbarstva, ki se dogajajo pod nalepko ”dosežki civilizacije”, pa vera zatrjuje, da se resnična človeškost nahaja na krajih, v gestah, časih in oblikah, kjer je človek spodbujen z ljubeznijo, ki izvira od Boga, se izraža kot dar, se kaže v odnosih, bogatih z ljubeznijo, sočutjem, pozornostjo in nesebičnim služenjem drugim. Kjer so oblast, posedovalnost, izkoriščanje in spreminjanje drugega v potrošniško blago iz lastnega egoizma, kjer je arogantnost vase zaprtega ‘jaz-a’, tam postane človek osiromašen, ponižan in iznakažen. »Krščanska vera, dejavna v ljubezni in močna v upanju, ne omejuje življenja, ampak ga človeči (humanizira), v polnosti ga naredi človeškega,« je dejal papež.

Veroizpoved je treba bolje poznati, razumeti in moliti
Nadaljeval je, da vera pomeni sprejeti to sporočilo, ki spreminja naše življenje, sprejeti razodetje Boga, ki nam da spoznati kdo je, kako deluje in kakšni so njegovi načrti za nas. Čeprav skrivnost Boga ostaja onkraj naših pojmov, razuma, obredov in molitev, smo vendarle zmožni poslušati njegovo besedo in sprejeti njegovo resnico. »To je čudo naše vere: Bog v svoji ljubezni v nas ustvari ustrezne pogoje, da lahko spoznamo njegovo Besedo. Bog sam, v svoji želji, da bi se razodel, vstopil z nami v stik, postal navzoč v zgodovini človeka, nas naredi sposobne poslušati ga in ga sprejeti.« Vrhunec razodetja Boga pa je učlovečenje Božjega Sina in njegova skrivnost smrti in vstajenja. Iz Jeruzalema se je oznanjenje evangelija zveličanja razširilo na vse konce sveta. Cerkev je postala prinašalka novega trdnega upanja, ki je Jezus iz Nazareta, križani in vstali, zveličar sveta, ki sedi na desnici Očetovi in je sodnik živih in mrtvih. »To je kerigma, osrednje in rušilno oznanilo vere,« je zatrdil Benedikt XVI. Dodal je, da osnovni obrazec vere in temeljne resnice najdemo v veroizpovedi (Credo, simbol vere). Tudi danes je potrebno, da je veroizpoved bolje poznana, razumljena in moljena. Predvsem pa je pomembno, da se veroizpoved ne le ‘pozna’ na intelektualni ravni, ampak se tudi ‘spozna’. Spoznati namreč pomeni odkriti globoko vez med resnico, ki jo izpovedujemo v veroizpovedi, in našim vsakdanjim bivanjem, da bi tako te resnice postale zares in konkretno luč našim korakom in življenje, ki premaguje puščave sodobnega življenja.

Kristjan, ki ne pozna jedra lastne katoliške vere
Papež je nato spregovoril o današnji družbi, ki se je glede na bližnjo preteklost zelo spremenila in je v nenehnem gibanju. Sekularizem in nihilizem sta močno zaznamovala skupno miselnost. Tako je življenje pogosto živeto z lahkoto, brez jasnih idealov in trdnega upanja, znotraj družbenih in družinskih vezi, ki so provizorične. »Predvsem novih generacij,« je izpostavil, »se ne vzgaja za iskanje resnice in globljega življenjskega smisla, ki bi presegal naključnost, za čustveno stabilnost in zaupanje.« Ravno nasprotno, relativizem vodi v ne imeti trdne točke, sumničavost in nestalnost povzročata prekinjene človeške odnose, medtem ko se življenje živi med poskusi, ki trajajo malo, in brez prevzemanja odgovornosti. Individualizem in relativizem dominirata nad mnogimi ljudi in ni nujno, da verniki ostanejo popolnoma imuni na te nevarnosti, pri čemer je papež navedel vero, ki se živi na pasiven in zaseben način, zavračanje verske vzgoje in prelom med življenjem in vero. »Kristjan pogosto niti ne pozna središčnega jedra lastne katoliške vere, veroizpovedi,« je opozoril Benedikt XVI., »in tako pušča prostor za določen verski sinkretizem in relativizem, ne da bi razločeval verske resnice in posebnost krščanskega zveličanja.« Ni namreč tako daleč nevarnost, da si oblikujemo religijo ”naredi sam”. »Moramo se vrniti k Bogu, k Bogu Jezusa Kristusa, ponovno moramo odkriti sporočilo evangelija in mu omogočiti, da bo na najgloblji način vstopil v našo zavest in vsakdanje življenje.«

Verske resnice so neposredno povezane z našim življenjem
Papež je sklenil, da želi s katehezami med letom vere ponuditi pomoč, da bi se podali na to pot, osvojili in poglobili osrednje verske resnice o Bogu, človeku, Cerkvi, vsej družbeni in vesoljni stvarnosti, in sicer s premišljevanjem o tem, kar pravi veroizpoved. »Želel bi, da bi postalo jasno, da so te vsebine ali verske resnice (fides quae) neposredno povezane z našim življenjem,« so bile papeževe besede, »zahtevajo spreobrnjenje bivanja, ki daje življenje novemu načinu verovanja v Boga (fides qua). Spoznati Boga, ga srečati, poglobiti poteze njegovega obličja postavi v igro naše življenje, kajti on vstopi v globoke dinamizme človeškega bitja.«