VATIKAN (sreda, 19. november 2014, RV) – Papež Frančišek je katehezo med današnjo splošno avdienco namenil poklicanosti vseh k svetosti ter spodbudil, naj se pogumno podano na pot svetosti, vsak v skladu s svojim življenjskim stanom.

Velik dar drugega vatikanskega koncila je bil, da je ponovno obudil podobo Cerkve, ki je utemeljena na občestvu, in da je s tega vidika izpostavil razumevanje načela avtoritete in hierarhije. To nam je tudi pomagalo bolje razumeti, da vsi kristjani, v kolikor so krščeni, imajo enako dostojanstvo pred Gospodom in so povezani z isto poklicanostjo, to je poklicanost k svetosti. Papež je izhajal iz vprašanja: V čem je poklicanost vseh k svetosti in kako jo lahko uresničimo?

Predvsem moramo dobro razumeti, da svetost ni nekaj, kar povzročimo mi, kar dosežemo z našimi lastnostmi in našimi zmožnostmi, je pojasnjeval. »Svetost je dar, je dar, ki nam ga da Gospod Jezus, ko nas vzame s sabo in nas preobleče v samega sebe, naredi nas takšne, kakršen je on.« V pismu apostola Pavla Efežanom beremo, da je »Kristus ljubil Cerkev in je zanjo dal samega sebe, da bi jo posvetil« (Ef 5,25-26). »Svetost je zares najlepše obličje Cerkve: pomeni ponovno se znajti v občestvu z Bogom, v polnosti njegovega življenja in njegove ljubezni. Razumemo torej, da svetost ni posebna pravica nekaterih: svetost je dar, ki je podarjen vsem, nihče ni izvzet, zato predstavlja prepoznavno značilnost vsakega kristjana.«

Vse to nam pomaga razumeti, da nam ni treba biti škofje, duhovniki ali posvečene osebe, da bi bili sveti. »Vsi smo poklicani, da postanemo sveti!« Velikokrat smo v skušnjavi, da bi mislili, kako je svetost rezervirana samo za tiste, ki imajo možnost odtrgati se od običajnih stvari, da bi se posvetili izključno molitvi. A temu ni tako! Nasprotno, ravno ko živimo z ljubeznijo in dajemo lastno krščansko pričevanje pri vsakodnevnih opravkih, smo poklicani, da postanemo sveti. Vsak v položaju in življenjskem stanu, v katerem se nahaja. Si posvečen, posvečena? Bodi svet tako, da z veseljem živiš svojo podaritev in svojo službo. Si poročen? Bodi svet tako, da ljubiš in skrbiš za svojega moža ali ženo, kot je to počel Kristus s svojo Cerkvijo. Si krščen in neporočen? Bodi svet tako, da pošteno in vestno opravljaš svoje delo in daješ svoj čas za služenje bratom. Tudi na delovnem mestu se lahko postane svetnik, saj Bog daje milost, je pojasnil papež. Si starš ali stari starš? Bodi svet tako, da z navdušenjem poučuješ otroke ali vnuke, da bodo poznali Jezusa in mu sledili. Da bi bil dober starš ali dober stari starš, je potrebno veliko potrpežljivosti in ravno v tej potrpežljivosti prihaja do svetosti. Si katehist, vzgojitelj ali prostovoljec? Bodi svet tako, da postaneš vidno znamenje Božje ljubezni in njegove navzočnosti ob nas. »Vsak življenjski stan vodi k svetosti,« je dodal papež. Doma, na ulici, na delo, v Cerkvi, v določenem trenutku in v svojem življenjskem stanu je odprta pot k svetosti. Frančišek je spodbudil, naj se brez strahu podamo po tej poti, saj nam Bog daje milost. Edino, kar nas prosi Gospod, je, da smo v občestvu z njim in v službi bratom.

Zatem je povabil, naj si vsak izpraša vest, kako je do sedaj odgovoril na Gospodov klic k svetosti, ali hoče postati boljši kristjan. Ko nas Gospod povabi, naj postanemo sveti, nas ne kliče k nečemu težkemu ali žalostnemu. Gre za povabilo, da bi bili deležni njegovega veselja, da bi živeli in z veseljem darovali vsak trenutek svojega življenja, ki bo tako obenem postalo dar ljubezni za osebe, ki so ob nas. »Če bomo to razumeli, se bo vse spremenilo in dobilo nov, lep pomen, da bomo začeli pri majhnih stvareh vsakega dne,« je pripomnil papež Frančišek in navedel nekaj primerov konkretnih korakov svetosti: ko se vzdržimo slabega govorjenja o drugih, ko kljub utrujenosti prisluhnemo svojemu otroku, ko pred obhajilom med nedeljsko mašo vsake toliko opravimo spoved, ko zmolimo rožni venec, se zaustavimo ob revežu v stiski. »Vsak korak k svetosti bo iz nas naredil boljše osebe, osvobojene egoizma in zaprtosti vase ter odpre za brate in njihove potrebe.«

Prvo Petrovo pismo nas spodbuja: »Kot dobri oskrbniki mnogotere Božje milosti strezite drug drugemu z milostnim darom, kakor ga je kdo prejel. Če kdo govori, naj to stori, kakor je prav za Božje besede. Če je kdo v kakšni službi, naj jo opravlja z močjo, ki jo daje Bog. Le da bo po Jezusu Kristusu v vsem slavljen Bog« (1 Pt 4,10-11). Po Frančiškovih besedah je to povabilo k svetosti. »Sprejmimo ga z veseljem in drug drugega podpirajmo, saj poti proti svetosti ne moremo prehoditi sami, vsak zase, ampak se po njej hodi skupaj, v tistem enem telesu, ki je Cerkev, ljubljena in sveta po Gospodu Jezusu Kristusu. Pogumno pojdimo naprej po tej poti svetosti!«

Ob koncu današnje splošne avdience je papež Frančišek dejal, da z veliko zaskrbljenostjo spremlja alarmantno naraščanje napetosti v Jeruzalemu in drugih delih Svete dežele, kjer prihaja do »nedopustnih prizorov nasilja, ki ne prizanašajo niti krajem češčenja«. Sveti oče je zagotovil »posebno molitev za vse žrtve teh dramatičnih razmer in tiste, ki trpijo za posledicami«. Ponovno je pozval k spravi in miru: »Iz globine srca pozivam vse vpletene strani, naj zaustavijo spiralo sovraštva in nasilja in sprejmejo pogumne odločitve za spravo in mir. Težko je graditi mir, a živeti brez miru je mučenje!«

Objavljeno 19. 11. 2014

Podobni prispevki