VATIKAN (sreda, 8. januar 2014, RV) – Danes dopoldne je na Trgu sv. Petra ponovno potekala splošna avdienca, prva v novem letu. Papež Frančišek je tudi začel nov sklop katehez, ki bodo posvečene zakramentom. Danes je govoril o krstu. »Krst je zakrament, na katerem temelji naša vera in ki nas spaja kot žive ude v Kristusu in njegovi Cerkvi,« je začel katehezo papež. Skupaj z evharistijo in birmo oblikuje »uvajanje v krščanstvo«, ki predstavlja en sam, velik zakramentalni dogodek, ki nas oblikuje po Gospodu in iz nas dela živo znamenje njegove navzočnosti in ljubezni.

Ni isto biti krščen ali nekrščen
Pri tem je Frančišek zastavil vprašanji: Ali je krst zares nujen, da bi lahko živeli kot kristjani in hodili za Jezusom? Ali ne gre samo za preprost obred, neko formalno dejanje Cerkve? Odgovoril je z besedami apostola Pavla Rimljanom: »Ali mar ne veste, da smo bili vsi, ki smo bili krščeni v Kristusa Jezusa, krščeni v njegovo smrt? S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja« (Rim 6,3-4). Ne gre torej za neko formalnost, je poudaril papež Frančišek. »Je dejanje, ki se v globini dotika našega bivanja. Ni isto: krščen otrok ali nekrščen otrok. Ni isto: krščena oseba ali nekrščena oseba. Mi, ki smo krščeni, smo potopljeni v tisti neizčrpen vrelec življenja, ki je Jezusova smrt, največje dejanje ljubezni v vsej zgodovini; in zahvaljujoč tej milosti lahko živimo novo življenje, ne več v oblasti zla, greha in smrti, marveč v občestvu z Bogom in brati.«

Ali poznamo datum svojega krsta?
Mnogi med nami nimajo niti najmanjšega spomina na obhajanje zakramenta krsta, saj smo bili krščeni kmalu po rojstvu. Frančišek je zbrane na Petrovem trgu vprašal, ali vejo za datum svojega krsta ter pripomnil, da je pomembno vedeti, kdaj sem bil potopljen v ta tok Jezusovega zveličanja. Če zanj ne vemo, obstaja nevarnost, da izgubimo spomin na tisto, kar je Gospod storil za nas, spomin na dar, ki smo ga prejeli. Na koncu ga smatramo samo kot nek dogodek iz preteklosti, ki se je zgodil na željo naših staršev in ne na našo željo in ki nima nobenega vpliva na sedanjost. »Moramo prebuditi spomin na svoj krst,« je spodbudil. »Poklicani smo, da vsak dan živimo svoj krst kot sedanjo stvarnost življenja.« Če nam uspe slediti Jezusu in ostati v Cerkvi, kljub našim omejitvam, slabostim in grehom, nam to uspe ravno zaradi zakramenta, po katerem smo postali nova bitja in smo oblekli Kristusa. V moči krsta, osvobojeni izvirnega greha, smo namreč vključeni v odnos Jezusa z Bogom Očetom. Smo prinašalci novega upanja, kajti krst nam daje to novo upanje, da vse življenje hodimo naprej po poti zveličanja. Tega upanja nič in nihče ne more ugasniti, kajti upanje ne razočara. »Upanje v Gospoda nikoli ne razočara!« je poudaril papež. Nadaljeval je, da smo zahvaljujoč krstu »zmožni odpustiti in ljubiti tudi tistega, ki nas užali in stori hudo«, uspe nam »prepoznati v zadnjih in revnih Gospodovo obličje, ki nas obiskuje in nam je blizu«. Krst nam pomaga, da na obrazu osebe, ki je v stiski, v trpečih in naših bližnjih prepoznamo Jezusovo obličje; in to zahvaljujoč moči krsta, je še enkrat ponovil papež.

Krst je dar, ki nam ga mora podeliti nekdo drug
Ob koncu kateheze je še pojasnil, da nihče ne more krstiti samega sebe. Krst lahko želimo in zanj prosimo, a vedno je potreben nekdo, ki nam podeli ta zakrament v Gospodovem imenu. Kajti krst je dar, ki se nam poklanja v kontekstu bratske skrbi in delitve. Skozi vso zgodovino je vedno tako, da nekdo krsti nekoga drugega. Je kot veriga milosti. V obhajanju krsta lahko prepoznamo najbolj pristne smernice Cerkve, ki kot mati še naprej rojeva svoje otroke v Kristusu, v rodovitnosti Svetega Duha. Sveti oče je zbrane povabil, naj Gospoda iz srca prosijo, da bi v vsakdanjem življenju lahko vedno bolj doživljali milost, ki smo jo prejeli s krstom. V srečanju z nami, bodo naši bratje lahko srečali prave Božje otroke, prave brate in sestre v Jezusu Kristusu, prave člane Cerkve, je sklenil papež.