TRG SV. PETRA (nedelja, 18. avgust 2013, RV) – Papež Frančišek je danes na 20. nedeljo med letom z okna apostolske palače na trgu sv. Petra vodil opoldansko molitev Angelovo češčenje. V nagovoru pred molitvijo je sveti oče najprej navedel besede iz pisma Hebrejcem, naj »vztrajno tečemo v tekmi, ki nas čaka, z uprtimi očmi v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere« (Heb 12,1-2) in jih povezal z našim ‘da‘ Kristusu v tem ‘Letu vere’. Na podlagi današnjega evangelija pa je sveti oče spregovoril v kakšnem smislu je Jezus ‘znamenje, ki se mu nasprotuje’ (Lk 2,34). Po molitvi in blagoslovu je sveti oče dejal: »To si zapomnite: hoditi za Jezusom ne pomeni, biti neopredeljen. Hoditi za Jezusom pomeni, biti vpleten v to, saj vera ni nek okrasek, temveč je moč duše!« Za tem je papež prosil zbrane vernike na trgu sv. Petra za molitev za žrtve potopljenega trajekta na Filipinih, kakor tudi za njihove družine. »Nadaljujmo pa tudi z molitvijo za mir v Egiptu. Vsi skupaj: Marija, Kraljica miru, prosi za nas! Marija, Kraljica miru, prosi za nas!«

Sveti oče je navzočim, ki so kljub vročini v velikem številu prišli na trg sv. Petra dejal: »Dragi bratje in sestre, dober dan! V današnjem bogoslužju poslušamo sledeče besede iz pisma Hebrejcem: ‘vztrajno tecimo v tekmi, ki nas čaka, z uprtimi očmi v Jezusa, začetnika in dopolnitelja vere’ (Heb 12,1-2). Ta izraz moramo še posebej poudariti v tem Letu vere. Tudi mi imamo skozi vse leto uprt pogled na Jezusa, saj vera, ki je naš ‘da’ sinovskemu odnosu z Bogom, prihaja od Njega, od Jezusa. On je edini srednik pri tem odnosu med nami in našim Očetom, ki je v nebesih. Jezus je Sin in mi smo v Njem sinovi.

Toda Božja Beseda današnje nedelje vsebuje tudi Jezusovo besedo, ki nas postavi v krizo in jo je potrebno razložiti, sicer lahko povzroči napačno razumevanje. Jezus pravi svojim učencem: ‘Mislite, da sem prišel, da bi prinesel mir na zemljo? Ne, vam rečem, ampak razdeljenost.’ (Lk 12,51). Kaj torej to pomeni? Pomeni, da vera ni nek okrasek, za okras; živeti vero, ne pomeni, malo okrasiti življenje z religijo, kot da je torta, ki se jo okrasi s smetano. Ne! Vera, ni to! V vero je vključeno tudi to, da izberemo Boga kot temeljno merilo življenja in Bog ni nekaj praznega, Bog ni nekaj nevtralnega. Bog je vedno pozitiven. Bog je ljubezen in ljubezen je pozitivna! Potem ko je Jezus prišel na svet, se ne moremo več delati, kot da Boga ne poznamo, kot da je nekaj abstraktnega, praznega, nekaj popolnoma namišljenega. Ne, Bog ima konkretno obličje, ima ime: Bog je usmiljenje, Bog je zvestoba, je življenje, ki se vsem nam podarja. Zato Jezus pravi: prišel sem, da prinesem razdeljenost Ne, da Jezus želi razdeliti ljudi med seboj, nasprotno: Jezus je naš mir, naša sprava! Toda ta mir ni mir pokopališč, ni nevtralnost, Jezus ne prinaša neopredeljenosti. Ta mir ni kompromis za vsako ceno. Hoja za Jezusom vsebuje odpoved zlu, sebičnosti ter izbiro dobrega, resnice, pravičnosti in sicer tudi tedaj, ko to zahteva žrtev in odpoved lastnim interesom. In to razdeljuje, to vemo, ločuje tudi najtesnejše vezi. Toda pozor: ni Jezus, ki razdeljuje! On postavlja merilo: ali živeti zase ali pa živeti za Boga in za druge; ali da nam služijo ali pa da služimo, ali ubogati lastni jaz ali biti poslušen Bogu. Zdaj vidite v kakšnem smislu je Jezus ‘znamenje, ki se mu nasprotuje’ (Lk 2, 34).

Torej, ta evangeljska beseda ne daje pooblastila za uporabo sile pri razširjanju vere. Ravno nasprotno: resnična moč kristjana je moč resnice in ljubezni, ki pa vsebuje odpoved vsakemu nasilju. Vera in nasilje ne gresta skupaj. Vera in nasilje ne gresta skupaj. Gresta pa skupaj vera in trdnost. Kristjan ni nasilen, temveč je trden. Kako trden? S krotkostjo. Z močjo krotkosti, z močjo ljubezni.

Dragi prijatelji, tudi med Jezusovimi sorodniki so bili nekateri, ki se v določenem trenutku niso več strinjali z njegovim načinom življenja in pridiganja, kot to pravi tudi evangelij (prim. Mr 3,20-21). Toda njegova Mati je zvesto hodila za njim, s pogledom svojega srca vedno uprtim na Jezusa, Sina Najvišjega ter na njegovo skrivnost. Na koncu so Jezusovi sorodniki po zaslugi Marijine vere postali člani prve krščanske skupnosti (prim. Apd 1,14). Prosimo Marijo, naj tudi nam pomaga imeti uprt pogled na Jezusa, da bomo vedno hodili za njim, tudi ko nas to stane.«