VATIKAN (sreda, 10. april 2013, RV) – Papeževa kateheza med današnjo splošno avdienco je bila posvečena odrešenjskemu pomenu Kristusovega vstajenja. Papež Frančišek je tako nadaljeval s pojasnjevanjem veroizpovedi in se danes osredotočil na besede: In tretji dan je od mrtvih vstal. »Naša vera temelji na Kristusovi smrti in vstajenju, tako kot je hiša postavljena na temelje: če se ta pogrezne, se zruši vsa hiša. Jezus je na križu daroval samega sebe tako, da je nase vzel naše grehe in sestopil v brezno smrti; z vstajenjem je grehe premagal, nas jih odrešil in nam odprl pot, da bi se lahko rodili v novo življenje,« je dejal papež vernikom, ki so tudi danes napolnili Trg sv. Petra.

S krstom se rodimo v novo življenje
Apostol Peter nam na začetku svojega prvega pisma pravi, da se z Jezusovim vstajenjem zgodi nekaj popolnoma novega: osvobojeni smo suženjstva greha in smo postali Božji otroci, rodili smo se v novo življenje. To se za nas uresniči z zakramentom krsta. Papež je pojasnil, da se je v preteklosti krst opravljal s potopitvijo. Ta, ki je želel prejeti krst, je stopil v velik krstilni bazen in svoja oblačila pustil zunaj. Škof ali duhovnik mu je tri krat zlil na glavo vodo in ga krstil v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Nato je krščeni stopil iz bazena in se oblekel v nova oblačila bele barve. Rodil se je v novo življenje, s tem, da se je potopil v Kristusovo smrt in vstajenje. Po papeževih besedah nas Sveti Duh uči in spodbuja, da Boga imenujemo Oče oziroma Abbà, Očka. To novo stanje Božjih otrok v nas uresničuje Sveti Duh: »To je največji dar, ki ga prejmemo iz Jezusove velikonočne skrivnosti. Bog nas ima za otroke, razume nas, nam odpušča, nas objema in ljubi, tudi kadar naredimo napako.«

Živimo kot Božji otroci!
Ves ta sinovski odnos z Bogom ni nekaj, kar hranimo kot zaklad v kotu našega življenja, ampak mora vsak dan rasti in se hraniti s poslušanjem Božje besede, molitvijo, zakramenti, predvsem s spovedjo in evharistijo, ter ljubeznijo. »Lahko živimo kot otroci!« je poudaril Frančišek. »To je naše dostojanstvo. Obnašati se kot pravi otroci!« Po papeževih besedah to pomeni, da moram vsak dan dopustiti, da me Kristus spremeni; pomeni, da si prizadevamo živeti kot kristjani, ga sledimo, tudi takrat, ko vidimo svoje omejitve in slabosti. »Skušnjava, da bi Boga pustili ob strani in v središče postavili nas same, je vedno pred vrati; izkušnja greha rani naše krščansko življenje, to, da smo Božji otroci. Zato moramo imeti pogum vere, ne se prepustiti miselnosti, ki pravi: Bog ničemur ne služi, ni pomemben zate. Res je ravno nasprotno: samo tako, da se obnašamo kot Božji otroci, ne da bi izgubili pogum ob naših padcih in grehih, da se čutimo od Njega ljubljeni, bo naše življenje novo, oživljeno z vedrino in veseljem. Bog je naša moč! Bog je naše upanje!« je izpostavil papež Frančišek.

Imeti moramo trdno upanje
»Dragi bratje in sestre, mi kot prvi moramo imeti zares trdno to upanje in moramo biti vidno, jasno in svetlo znamenje za vse,« so bile papeževe besede. »Vstali Kristus je upanje, ki se nikoli ne zmanjša, ki ne razočara.« Koliko krat v našem življenju upanja izpuhtijo, koliko krat se pričakovanja, ki jih nosimo v srcu, ne izpolnijo. »Upanje nas kristjanov je močno, gotovo in trdno na tej zemlji, kjer nas je Bog poklical k hoji; odprto je v večnost, saj je utemeljeno v Bogu, ki je vedno zvest,« pri čemer je Frančišek posebej poudaril to Božjo zvestobo. To, da smo po krstu vstali s Kristusom za dediščino, ki se ne pokvari, nas vodi v iskanje Božjih stvari, da bolj mislimo nanj in več molimo. Biti kristjani ne pomeni samo slediti zapovedim, ampak pomeni, da smo v Kristusu, da mislimo kot on, delujemo kot on, ljubimo kot on. Pomeni, da on vzame v svojo last naše življenje in ga spremeni, preoblikuje, ga osvobodi senc zla in greha.

Zrimo v nebeško domovino in imeli bomo novo luč in moč
»Dragi bratje in sestre,« je sklenil papež Frančišek, »tistemu, ki nas vpraša za razlog upanja, ki je v nas, pokažimo na Kristusa. Pokažimo ga z oznanilom Besede, predvsem pa z našim življenjem kot vstalih. Pokažimo veselje, da smo Božji otroci, svobodo, ki nam daje življenje v Kristusu, ki je resnična svoboda, osvoboditev od suženjstva zla, greha in smrti! Zrimo v nebeško domovino in imeli bomo novo luč in moč tudi v naših vsakdanjih obveznostih in naporih. To je dragoceno služenje, ki ga moramo dati temu našemu svetu, ki pogosto ne uspe več dvigniti pogleda k višku, ne uspe več dvigniti pogleda k Bogu.«