TRG SV. PETRA (nedelja, 27. oktober 2013, RV) – »Berila današnje nedelje nas vabijo k premišljevanju o nekaterih temeljnih značilnostih krščanske družine«. S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo na Trgu sv. Petra na 30. nedeljo med letom in hkrati med romanjem družin na grob sv. Petra v Letu vere. Med homilijo je sveti oče predstavil tri temeljne značilnosti družine: družina, ki moli, ki ohranja vero, ki živi veselje. Ob koncu svete maše je papež Frančišek zmolil molitev k Sveti družini. Pred molitvijo Angelovega češčenja pa je sveti oče povabil vse navzoče, da so skupaj prosili Marijo: Marija, Kraljica družine, prosi za nas. Marija, Kraljica družine, prosi za nas. Marija, Kraljica družine, prosi za nas.

Med homilijo je sveti oče zbranim na drugi dan romanja družin k sv. Petru, ki se ga udeležuje več kot 150.000 staršev, otrok, dedkov, babic ter drugih vernikov iz več kot 70 držav s petih kontinentov predstavil tri temeljne značilnosti družine.

Družina, ki moli.
Evangeljski odlomek nam predstavi dva načina molitve: napačen farizejev, ter pristen cestninarjev. Farizej uteleša držo, ki ne izraža zahvaljevanja Bogu za njegovo dobroto in usmiljenje, temveč zadovoljstvo s samim seboj. Farizej se ima za pravičnega, zadovoljen je, ker je z njim vse v redu, se s tem šopiri ter druge sodi zviška, s svojega podstavka. Nasprotno pa je cestninar redkobeseden. Njegova molitev je ponižna, trezna, prežeta z zavestjo lastne nevrednosti, lastne revščine. Ta človek pa si resnično prizna, da potrebuje Božje odpuščanje, Božje usmiljenje. Cestninarjeva molitev je molitev ubožca, ki je Bogu všeč, kakor pravi prvo berilo, ‘njegova prošnja sega do oblakov’ (Sir 35,20), medtem ko je farizejeva obtežena z navlako nečimernosti.

V luči te Božje besede bi želel vprašati vas, drage družine: molite kdaj v družini? Nekateri da, to vem. Toda mnogi pravijo: kako to narediti? Jasno, to se stori tako, kot je storil cestninar: ponižno pred Bogom. Vsak naj ponižno pusti, da se Bog ozre nanj ter ga zatem prosi, da pride nanj njegova dobrota. Toda, kako to storiti v družini? Saj se zdi, da je molitev nekaj osebnega in potem ni v družini nikoli primernega ter mirnega trenutka… Da, res je, vendar pa gre tu tudi za ponižnost, za priznanje, da potrebujemo Božjo pomoč, kakor cestninar. Vse družine, vsi, potrebujemo Boga, vsi. Potrebujemo njegovo pomoč, njegovo moč, njegov blagoslov, njegovo usmiljenje, njegovo odpuščanje. Vendar pa je potrebna preprostost. Za molitev v družini je potrebna preprostost. Molitev Očenaša, ko smo zbrani okoli mize ni nekaj izrednega, je možna. Tudi moliti skupaj rožni venec v družini je zelo lepo, daje veliko moči. Prav tako moliti drug za drugega: mož za ženo, žena za moža, oba za otroke, otroci za starše, stare starše… Molíte drug za drugega. Takšna je molitev družine in molitev krepi družino.

Družina, ki ohranja vero
Drugo berilo nam predlaga naslednjo spodbudo: družina, ki ohranja vero. Apostol Pavel je ob koncu svojega življenja napravil obračun: ‘Ohranil sem vero’ (2Tim 4,7). Toda, kako jo je ohranil? Nikakor ne v sefu! Ni je skril v zemljo, kakor rahlo leni služabnik. Sveti Pavel primerja svoje življenje z bitko in s tekmo. Vero je ohranil zato, ker je ni samo branil temveč jo je oznanjal, razširjal, ponesel daleč. Odločno se je uprl tistim, ki so hoteli shraniti, ‘balzamirati’ Kristusovo sporočilo znotraj meja Palestine. Zaradi tega je sprejel pogumne odločitve. Šel je na sovražna ozemlja, pustil se je izvati oddaljenim, različnim kulturam, odkrito in brez strahu je govoril. Sveti Pavel je ohranil vero, ker potem ko jo je prejel, jo je podarjal in šel vse do obrobij ne da bi zavzel obrambno držo.

Tudi ob tem se lahko vprašamo, na kakšen način mi v družini ohranjamo našo vero? Jo držimo zase, za našo družino kot zasebno dobrino, kot račun v banki ali pa jo znamo s pričevanjem, z gostoljubnostjo, z odprtostjo deliti z drugimi? Vsi vemo, da družine, predvsem mlade, zelo zaposlene, dirkajo. Toda, a kdaj pomislite, da bi lahko bila ta dirka tudi dirka vere. Krščanske družine so namreč misijonske družine. Včeraj smo slišali tu na trgu, pričevanja misijonskih družin. So misijonske tudi v vsakdanjem življenju, med vsakodnevnimi opravili, ko v vse dodajajo sol in kvas vere. Vero se v družini ohrani tako, da se dodaja sol in kvas vere v vsakodnevne stvari.

Družina, ki živi veselje
Tudi zadnji vidik je iz Božje Besede: družina, ki živi veselje. V današnjem psalmu je tale izraz: ‘ponižni naj to slišijo in se veselijo’ (Ps 34,3). Ves ta psalm je himna Gospodu, viru veselja in miru. In v čem je vzrok tega veselja? Je v tem, da je Gospod blizu, da posluša vpitje ponižnih in jih osvobaja zla. O tem piše tudi sv. Pavel: ‘Veselite se v Gospodu zmeraj… Gospod je blizu’. (Flp 4,4-5). Danes bi vam rad postavil eno vprašanje. Vsak naj ga ponese v svojem srcu domov kot nalogo, ki jo je potrebno storiti. Sam naj si odgovori. Kako je z veseljem v tvojem domu? Kako je z veseljem v tvoji družini? Vi sami odgovorite na to.

Drage družine, dobro veste, da resnično veselje, ki ga okušate v družinah, ni nekaj površinskega, ne prihaja zaradi stvari, zaradi ugodnih razmer. Resnično veselje prihaja iz globoke skladnosti med osebami, ki jo vsi v srcu čutijo in hkrati čutijo lepoto ob tem, da so skupaj, da se medsebojno podpirajo na poti življenja. Osnova tega globokega čutenja veselja je Božja navzočnost, Božja navzočnost v družini, njegova sprejemajoča, usmiljena in spoštljiva ljubezen do vseh, predvsem pa potrpežljiva ljubezen. Potrpežljivost je Božja krepost, ki nas v družini uči, da imamo drug do drugega to potrpežljivo ljubezen. Da smo potrpežljivi. Potrpežljiva ljubezen. Samo Bog zna ustvariti skladnost v različnosti. Če ni Božje ljubezni tudi družina izgubi skladnost, prevladajo posamezni interesi, ugasne veselje. Medtem pa družina, ki živi veselje vere, to spontano posreduje naprej. S tem je sol zemlje in luč sveta ter kvas za vso družbo. Vesele družine…

Drage družine, živite vedno z vero in preprostostjo, kot sveta nazareška družina. Naj bosta Gospodov mir in veselje vedno z vami!

Molitev k Sveti družini
Na vas, Jezus, Marija in Jožef
sveta nazareška družina,
se oziramo z občudovanjem in zapuanjem.
V vas zremo lepoto občestva resnične ljubezni.
Vam priporočamo vse naše družine,
da se v njih obnovijo čudeži milosti.

Sveta nazareška družina,
privlačna šola svetega evangelija,
uči nas z razumno duhovno urejenostjo
posnemati vaše kreposti.
Podari nam jasen pogled,
ki bo znal v vsakodnevnih resničnostih življenja
prepoznati dela Božje previdnosti.

Sveta nazareška družina,
zvesta varuhinja zveličavne skrivnosti.
Stori v nas, da bomo ponovno cenili tišino,
da bodo naše družine dvorana molitve
ter jih preoblikuj v majhne domače Cerkve.
Obnovi željo po svetosti,
podpiraj nas v plemenitem naporu pri delu, vzgoji,
poslušanju, medsebojnem razumevanju ter odpuščanju.

Sveta nazareška družina,
prebudi v naši družbi zavest
o svetem in nedotakljivem značaju družine,
saj je neprecenljivo in nenadomestljivo dobro.
Vsaka družina naj bo gostoljubno bivališče dobrote in miru
za otroke in ostarele,
za tistega, ki je bolan ali osamljen,
za tistega, ki je ubog ali pomoči potreben.

Jezus, Marija in Jožef,
k vam z zaupanjem molimo, vam se z veseljem izročamo.

Objavljeno 28. 10. 2013

Podobni prispevki