TIRANA (nedelja, 21. september 2014, RV) – »On je prišel, da bi na svet prinesel ljubezen Boga, katero želi razširiti preko občestva in bratstva.« Zato je takoj oblikoval skupnost učencev, misijonarsko skupnost. Kot pravi evangeljski odlomek, je namreč Jezus poleg dvanajstih apostolov poklical tudi dvainsedemdeset učencev ter jih poslal po vaseh in mestih, da bi oznanjali Božje kraljestvo (Lk 10,1-9.17-20).

Oznanilo miru
Tako je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo, ki jo je danes daroval na Trgu Matere Terezije v albanskem glavnem mestu Tirana. Zatrdil je, da je bila Jezusova misijonarska metoda »jasna in preprosta«. Učenci so šli po hišah in njihovo oznanilo se je začelo s pomenljivim pozdravom: »Mir tej hiši!« »To ni samo pozdrav, je tudi dar: mir.« V poslanstvu dvainsedemdesetih učencev se zrcali misijonarska izkušnja krščanskih skupnosti vseh časov: »Vstali in živi Gospod ne pošilja samo dvanajstih, ampak celotno Cerkev, vsakogar, ki je bil krščen, pošilja, da oznanja evangelij vsem narodom.«

Včasih so se vrata zaprla
Tekom stoletij oznanilo miru ni bilo vedno sprejeto. Včasih so se vrata zaprla. V nedavni preteklosti, je spomnil papež Frančišek, so se zaprla tudi vrata Albanije. In sicer z zapahom prepovedi in predpisov sistema, ki je zanikal Boga in preprečeval versko svobodo. Tisti, ki so se bali resnice in svobode, so naredili vse, da bi Boga izgnali iz človekovega srca in Kristusa ter Cerkev izključili iz zgodovine naroda, četudi je ta bil med prvimi, ki so prejeli luč evangelija. Papež je na tem mestu opozoril na prebrano drugo berilo iz Pavlovega pisma Rimljanom, kjer že apostol sam omenja Ilirik, ki je v tistem času vključeval tudi ozemlje današnje Albanije. Albanija je bila v letih preganjanja katoličanov, pravoslavnih in muslimanov »dežela mučencev«, je nato nadaljeval: »Ni manjkalo dokazov velikega poguma in doslednosti v izpovedovanju vere. Koliko kristjanov se ni uklonilo pred grožnjami, brez omahovanja so šli naprej po začeti poti.« Papež Frančišek je spomnil na zid pokopališča v Skadarju, kraj, ki je simbol mučeništva, saj so se tam izvrševale ustrelitve katoličanov:

»Gospod je bil poleg vas, dragi bratje in sestre, podpiral vas je; On vas je vodil in tolažil ter navsezadnje dvignil na orlove peruti, kot je nekoč storil z izraelskim ljudstvom (prim. 2 Mz 19,3-8).« Orel je upodobljen tudi na albanski državni zastavi. Njegova podoba, kot je nadaljeval papež, naj Albance opozarja na pomen upanja, na polaganje zaupanja v Boga, ki ne razočara, ampak je vedno ob naši strani, še posebej v težkih trenutkih.

Danes so se vrata ponovno odprla
Danes so se vrata Albanije ponovno odprla. Zori čas novega protagonizma. Vsakdo, ki je krščen, ima v Cerkvi in družbi svoje mesto in svojo nalogo. Vsakdo se mora počutiti poklicanega, da si velikodušno prizadeva za oznanjevanje evangelija in za pričevanje dejavne ljubezni, za krepitev vezi solidarnosti in za spodbujanje pravičnejših in bolj bratskih življenjskih pogojev za vse.

Danes sem prišel, da bi vas opogumil
»Danes sem prišel, da bi se vam zahvalil za vaše pričevanje! Prišel sem tudi, da bi vas opogumil, da bi pustili rasti upanje v vas in okoli vas. Ne pozabite na orla. Orel ne pozabi na gnezdo, a vseeno leti visoko. Letite visoko! Pojdite navzgor! Prišel sem, da bi vključili nove generacije; da bi se vztrajno hranili z Božjo Besedo in odprli srca Kristusu, Bogu, evangeliju, srečanju z Bogom, srečanju med vami, tako kot že delate in s tem srečanjem nudite pričevanje celotni Evropi.« Posebej je papež Frančišek spodbudil nov zagon pastoralnega delovanja, ki je delovanje služenja, in iskanje novih oblik navzočnosti v notranjosti družbe. Dejal je tudi, da je albanski narod zelo mlad. Ko je prišel, je namreč ob cesti srečal mnogo mladih. In »kjer je mladost, tam je upanje«.

Homilijo je papež nato sklenil z besedami: »Cerkev, ki živiš v tej deželi Albaniji, hvala za tvoj zgled zvestobe evangeliju! Ne pozabi na gnezdo, na tvojo daljno zgodovino, tudi na preizkušnje; ne pozabi na rane, a ne maščuj se. Številni tvoji sinovi in hčere so trpeli, tudi vse do darovanja življenja. Njihovo pričevanje naj podpira tvoje današnje in tvoje jutrišnje korake po poti ljubezni, po poti svobode, po poti pravičnosti in predvsem po poti miru.«