VATIKAN (sreda, 4. december 2013, RV) – Papež Frančišek je pri današnji katehezi med splošno avdienco govoril o Kristusovem in našem vstajenju. V veroizpovedi trdimo: »Verujem vstajenje mesa.« Kot je dejal papež, gre za resnico, ki ni preprosta in je ni lahko razumeti. Evangelij nam pravi, da je naše vstajenje tesno povezano z Jezusovim vstajenjem. To, da je on vstal, je dokaz, da obstaja vstajenje mrtvih, je dejal Frančišek in nato nakazal nekaj vidikov, ki govorijo o odnosu med Kristusovim vstajenjem in našim vstajenjem. »On je vstal! In ker je on vstal, bomo vstali tudi mi!« je poudaril.

Sveto pismo vsebuje pot proti polnosti vere v vstajenje mrtvih. Ta se izraža kot vera v Boga, ki je stvarnik celotnega človeka, duše in telesa, in kot vera v Boga, ki osvobaja, ki je zvest zavezi s svojim ljudstvom. Prerok Ezekiel v enem od videnj gleda odprte grobove in suhe kosti, ki oživijo, ko Gospod pošlje duha. To videnje po Frančiškovih besedah govori o upanju v prihodnje vstajenje Izraela, v preporod poraženega in ponižanega ljudstva (Ezk 37,1-14).

Kristusovo vstajenje
Jezus v Novi zavezi to razodetje privede do izpolnitve in vero v vstajenje poveže s svojo osebo: »Jaz sem vstajenje in življenje« (Jn 11,25). Jezus bo namreč obudil poslednji dan tiste, ki bodo verovali vanj, je zatrdil papež. Jezus je prišel med nas in v vsem, razen v grehu, postal človek kot mi; na ta način nas je vzel s sabo na pot vrnitve k Očetu. On, učlovečena Beseda, za nas umrli in vstali, podarja svojim učencem Svetega Duha kot jamstvo za polno občestvo v njegovem veličastnem kraljestvu, ki ga budni pričakujemo. To pričakovanje je »vir in razlog našega upanja«. Če upanje gojimo in varujemo, postane luč za razsvetljenje naše osebne zgodovine in tudi skupne zgodovine. Frančišek je spodbudil, naj si zapomnimo, da »smo učenci njega, ki je prišel, prihaja vsak dan in bo prišel ob koncu«. Če nam bo uspelo zavedati se te resničnosti, nas bo vsakdanje življenje manj utrudilo, manj bomo ujetniki kratkotrajnosti in bolj bomo pripravljeni hoditi z usmiljenim srcem po poti zveličanja.

Naše vstajenje
V nadaljevanju je papež Frančišek spregovoril o našem vstajenju, ki »se bo uresničilo poslednji dan, ob koncu sveta, po delovanju vsemogočnosti Boga, ki bo povrnil življenje našemu telesu in ga ponovno združil z dušo, v moči Jezusovega vstajenja«. Mi imamo upanje v vstajenje, ker nam je on odprl vrta. Ta preobrazba našega telesa se že pripravlja v tem življenju, in sicer po odnosu z Jezusom v zakramentih, predvsem evharistiji, je dejal papež. Mi, ki smo se v tem življenju hranili z njegovim telesom in njegovo krvjo, bomo vstali kot on, z njim in po njem. »Kot je Jezus vstal s svojim lastnim telesom, a se ni vrnil v zemeljsko življenje, tako bomo tudi mi vstali z našimi telesi, ki bodo preobražena v poveličana telesa, duhovna telesa.«

Že sedaj smo vstali s Kristusom
Že v tem življenju smo deležni Kristusovega vstajenja, je papež nakazal še en vidik. Če je res, da nas bo Jezus obudil ob koncu časov, je tudi res, da smo na neki način že sedaj z njim vstali. »Večno življenje se začne že v tem trenutku!« je dodal. Kajti po krstu smo vključeni v Kristusovo smrt in vstajenje in smo deležni novega življenja, to je njegov življenje. V pričakovanju poslednjega dne, imamo v sebi seme vstajenja, kot predujem vstajenja v polnosti, ki ga bomo prejeli v dediščino. Zato je tudi telo vsakega med nami odmev večnosti in ga je torej treba vedno spoštovati. Predvsem pa je treba spoštovati in ljubiti življenje tistih, ki trpijo, da bi čutili bližino Božjega kraljestva, tistega stanja večnega življenje, proti kateremu hodimo. »In ta misel nam daje upanje,« je zatrdil papež. »Smo na poti proti vstajenju in to je naše veselje: nekega dne najti Jezusa in se srečati z njim, vsi skupaj. To je naša usoda!«