VATIKAN (nedelja, 14. junij 2015, RV) – Trg svetega Petra so tudi na današnjo nedeljo napolnili verniki in romarji ter opoldne skupaj s papežem Frančiškom molili Angelovo češčenje. Sveti oče jim je z okna apostolske palače spregovoril o današnjem evangeliju, ki nam prinaša dve priliki: najprej je tu prilika o semenu, ki samo požene in raste, zatem pa prilika o gorčičnem semenu. S tema podobama, ki sta vzeti iz ruralnega sveta, Jezus predstavi učinkovitost Božje besede in zahteve njegovega kraljestva ter tako pokaže na razloge našega upanja in našega prizadevanja v zgodovini, je pojasnil papež v nagovoru.

Prilika o rastočem žitu (Mr 5,26-29)
V prvi priliki je pozornost usmerjena na dejstvo, da seme, ki se ga vrže v zemljo, klije in raste samo, ko kmet spi ali ko bedi. Ta zaupa v notranjo moč samega semena in rodovitnost zemlje. V evangeljskem jeziku je seme simbol Božje besede, o njeni rodovitnosti pa govori ravno ta prilika. Papež Frančišek je dejal, da kot se ponižno seme razvija v zemlji, tako beseda z Božjo močjo deluje v srcu tistega, ki jo posluša. »Bog je zaupal svojo besedo naši zemlji, to pomeni vsakemu med nami z našo konkretno človeškostjo. Lahko zaupamo, kajti Božja beseda je beseda stvariteljica, namenjena ravno temu, da postane ‘polno zrnje v klasju’,« je zatrdil. Če je ta beseda sprejeta, zagotovo rodi svoje sadove, saj Bog sam spodbudi njeno klitje in rast po poteh, ki jih ne moremo vedno preveriti, in na način, ki ga ne poznamo. »Vse to nam daje razumeti, da je vedno Bog tisti, ki daje rast svojemu kraljestvu …, človek pa je njegov ponižni delavec, ki opazuje in se veseli ob božjem stvariteljskem delovanju in potrpežljivo čaka na sadove.« Frančišek je poudaril, da Božja beseda daje rast in življenje, ter ponovno izpostavil, kako pomembno je pri sebi vedno imeti majhen evangelij ter vsak dan iz njega prebrati kakšen odlomek.

Prilika o gorčičnem semenu (Mr 5,30-32)
Pri drugi priliki današnjega evangelija je uporabljena podoba gorčičnega semena, je nadaljeval sveti oče. Čeprav je to »manjše od vseh semen na zemlji«, je polno življenja in raste dokler ne postane »večje od vseh zelišč na vrtu«. In táko je tudi  Božje kraljestvo: je stvarnost, ki je s človeškega vidika majhna in na videz nepomembna. Da bi vanjo vstopili, je potrebno uboštvo srca; ne zaupati v lastne sposobnosti, ampak v moč Božje ljubezni; ne delovati, da bi bili pomembni v očeh sveta, ampak da bi bili dragoceni v očeh Boga, ki ima rajši preproste in ponižne. Ko živimo na ta način, skozi nas vdre Kristusova moč in spremeni to, kar je majhno in skromno, v stvarnost, ki povzroči vretje celotne mase sveta in zgodovine.

Božje kraljestvo: naše sodelovanje in Gospodov dar
Obe priliki nam po papeževih besedah govorita o pomembnem nauku: »Božje kraljestvo zahteva naše sodelovanje, predvsem pa je Gospodova iniciativa in njegov dar.« Če je naše slabotno delo, ki je na videz majhno pred kompleksnostjo problemov tega sveta, umeščeno v Božje delo, se ne boji težav. »Gospodova zmaga je zagotovljena: njegova ljubezen bo dala klitje in rast vsakemu semenu dobrega, ki je na zemlji.« To nas odpira za zaupanje in optimizem, kljub dramam, krivicam in trpljenju, s katerimi se srečujemo. »Seme dobrega in miru klije in raste, ker mu daje zorenje usmiljena Božja ljubezen,« je izpostavil papež Frančišek ter pred molitvijo še dodal: »Sveta Devica, ki je kot ‘rodovitna zemlja’ sprejela seme božje besede, naj nas podpira v tem upanju, ki nas nikoli ne razočara.«

O naslednji papeževi okrožnici
Papež Frančišek je ob koncu opoldanske molitve med drugim še omenil, da bo v četrtek, 18. junija, izšla njegova »okrožnica o skrbi za stvarstvo«. Povabil je, naj ob tej priložnosti usmerimo več pozornosti na situacije, kjer naravno okolje propada, a tudi na tiste, kjer se obnavlja. Okrožnica je po papeževih besedah namenjena vsem. Povabil je k molitvi, da bi »vsi sprejeli njeno sporočilo ter rasli v odgovornosti do skupne hiše, ki nam jo je zaupal Bog«.