Papež Frančišek med opoldanskim nagovorom: Svetišče kot zgradba je znamenje žive in delujoče Cerkve

TRG SV. PETRA (nedelja, 9. november 2014, RV) – »Danes se z bogoslužjem spominjamo ‘posvetitve lateranske bazilike’, ki je rimska stolnica ter jo izročilo imenuje ‘mater vseh cerkva mesta in sveta’ (Urbe et Orbe). Z nazivom ‘mati’ ni toliko mišljena sveta stavba bazilike, ampak delovanje Svetega Duha, ki se v tej stavbi razodeva in pomnožuje preko službe rimskega škofa v vse skupnosti, ki so v enosti s Cerkvijo, katere na čelu je Tako je papež Frančišek začel predstavitev današnjega praznika z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Po blagoslovu je sveti oče spomnil, da v Italiji obhajajo zahvalno nedeljo, ki letos nosi naslov ‘Hraniti planet. Energija za življenje.’ in namiguje na prihajajoči Expo Milano 2015. Papež je tudi spomnil, da je danes v Rimu škofijski dan varovanja stvarstva.

Vsakič, ko obhajamo posvetitev kakšne cerkve, nas to spomni na bistveno resnico, da je svetišče, narejeno iz opek, znamenje skozi zgodovino žive in delujoče Cerkve, torej tistega duhovnega svetišča, kakor pravi apostol Peter, katerega ‘živi kamen, zavržen od ljudi, a izbran ter dragocen za Boga‘ (1Pt 2,4-8), je Kristus sam. Jezus je v evangeliju današnjega bogoslužja, ko je govoril o templju, razodel osupljivo resnico, da Božji tempelj ni samo zgradba, narejena iz opek, ampak je predvsem njegovo telo, narejeno iz živih kamnov. V moči krsta postane vsak kristjan del Božje stavbe (prim. 1Kor 3,9), še več, postane Božja Cerkev. Duhovna zgradba, Cerkev, skupnost ljudi, posvečenih s Kristusovo krvjo ter z Duhom vstalega Gospoda, zahteva od vsakega od nas, da je v skladu z darom vere in da hodi po poti krščanskega pričevanja. Ni pa to lahko, to vemo vsi… biti v življenju skladen z vero ter pričevanjem. Iti moramo naprej ter storiti, da bo naše življenje vsak dan skladno s tem. Kristjan je takšen, ne zaradi tega kar reče, temveč zaradi tega, kar dela, zaradi načina, kako se obnaša. Ta skladnost nam daje življenje in je milost Svetega Duha, za katero pa moramo prositi. Cerkev je bila na začetku svojega življenja ter poslanstva v svetu skupnost, ustanovljena, da bi izpovedovala vero v Jezusa Kristusa Božjega Sina ter človekovega Odrešenika, vero, ki deluje po karitativni ljubezni. Ti dve gresta skupaj. Tudi danes je Cerkev poklicana, da je v svetu skupnost, ki po krstu zakoreninjena v Kristusu, izpoveduje ponižno in pogumno vero Vanj ter jo izpričuje s karitativno ljubeznijo. K temu prvotnemu namenu morajo biti usmerjene vse pastoralne institucionalne strukture in organizmi. Torej, ta bistveni namen je pričevanje vere s karitativno ljubeznijo. Karitativna ljubezen je izraz vere in vera je razlaga temelja, ki je karitativna ljubezen.

Današnji praznik nas vabi k premišljevanju o občestvu vseh Cerkva, torej te krščanske skupnosti ter nas spodbuja k prizadevanju, da bo človeštvo lahko preraslo meje sovraštva ter ravnodušnosti in si prizadevalo graditi mostove razumevanja ter dialoga, da bo ves svet ena sama družina v bratstvu in solidarnosti spravljenih ljudstev med seboj. Cerkev je namreč znamenje ter predokus tega novega človeštva, ko živi ter širi svoje pričevanje evangelija, ki je sporočilo upanja ter sprave za vse ljudi.

Prosimo za priprošnjo Sveto Marijo, naj nam pomaga postati kakor ona, ‘Božja hiša’ živo svetišče Njegove ljubezni.

»Pred petindvajsetimi leti, 9. novembra 1989, je padel berlinski zid, ki je dolgo časa delil mesto na dvoje ter je bil simbol ideološke delitve Evrope in vsega sveta.« Tako je papež Frančišek začel s sporočilom o tem pomembnem dogodku, saj je po njem prišlo do velikih sprememb. »Do padca je kar naenkrat prišlo. Da pa se je to lahko zgodilo, so si številni dolgo in mukoma prizadevali, se za to borili, molili in trpeli, nekateri vse do žrtvovanja življenja. Med temi je imel najpomembnejšo vlogo sveti papež Janez Pavel II. Molimo, da bi se z Gospodovo pomočjo ter s sodelovanjem vseh ljudi dobre volje, vedno bolj širila kultura srečanja, sposobna porušiti vse zidove, ki še vedno ločujejo svet ter da ne bi več prišlo do tega, da se preganja in celo ubije zaradi njihove vere ter religije nedolžne ljudi. Kjer je zid, je srce zaprto. Potrebni so mostovi, ne zidovi.«

2018-05-22T07:59:19+00:0010. 11. 2014|