TRG SV. PETRA (nedelja, 8. december 2013, RV) – »Dragi braje in sestre, dober dan. Na letošnjo drugo adventno nedeljo pride praznik Brezmadežno spočetjo Device Marije in zato naš pogled privlači lepota Jezusove Matere, naše Matere. Cerkev z velikim veseljem zre ‘polno milosti’ (Lk 1,28). Začnimo s temi besedami in jo skupaj trikrat pozdravimo ‘polna milosti!. Takšno jo je od prvega trenutka v svojem načrtu ljubezni videl Bog, videl jo je lepo, ‘polno milosti’. Lepa je naša Mati! Marija nas podpira na naši poti proti božiču, saj nas uči, kako živeti ta adventni čas v pričakovanju Gospoda. Saj je ta adventni čas, čas pričakovanja Gospoda, ki nas bo s prazniki vse obiskal, pa tudi vsakega od nas v našem srcu. Gospod prihaja, pričakujmo ga.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na trgu sv. Petra. Med pozdravi je sveti oče spomnil, da danes v Severni Ameriki praznujejo 350 let od ustanovitve prve župnije, imenovane Naša Gospa iz Quebeca. Ob koncu pa je papež spomnil na današnjo tradicionalno molitev pod kipom Brezmadežne na španskem trgu v Rimu in dodal, da se bo med vrnitvijo v Vatikan za nekaj trenutkov ustavil v molitvi pred podobo Marije, Zdravja rimskega ljudstva v baziliki Marije Velike.

Sveti oče je vernikom, ki so v velikem številu napolnili trg sv. Petra ter del ulice sprave, razložil evangeljski odlomek današnjega praznika z besedami: »Lukov evangelij nam predstavi Marijo, dekle iz Nazareta, majhnega kraja v Galileji, na robu rimskega imperija in tudi na robu Izraela. In vendar se je na njej, na tem dekletu iz tega majhnega oddaljenega kraja, ustavil pogled Gospoda, ki jo je v naprej izbral za mater svojemu Sinu. Zaradi tega materinstva je bila Marija obvarovana izvirnega greha, torej tistega preloma občestva z Bogom ter z drugimi ter s stvarstvom, ki globoko rani vsako človeško bitje. Ta prelom je bil v naprej ozdravljen v Materi Njega, ki je prišel osvoboditi nas sužnosti greha. Brezmadežna je vpisana v Božji načrt, je sad Božje ljubezni, ki rešuje svet.

Marija se ni nikoli odaljila od te ljubezni. Vse njeno življenje, vse njeno bivanje, je ‘da’ tej ljubezni, je ‘da’ Bogu. Gotovo pa za njo ni bilo lahko! Ko jo je angel imenoval ‘polno milosti’ (Lk 1.28), se je ‘zelo vznemirila’, saj se je v svoji človeškosti čutila kot nič pred Bogom. Angel pa jo je potolažil: ‘Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, ki mu daj ime Jezus‘ (v. 30). To oznanilo jo je še bolj pretreslo, tudi ker še ni bila poročena z Jožefom, a angel je dodal: ‘Sveti Duh bo prišel nadte… in zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin’ (v. 35). Marija posluša, notranje uboga in odgovori: ‘Glej, dekla sem Gospodova, zgôdi se mi po tvoji besedi!’ (v. 38).

Skrivnost tega dekleta iz Nazareta, ki je v srcu Boga, nam ni tuja. Ona ni nekje tam in mi tukaj. Ne, ne, smo povezani. Saj namreč Bog ustavi svoj pogled ljubezni nad vsakim moškim in vsako žensko, z imenom in priimkom. Njegov pogled ljubezni je nad vsakim od nas. Apostol Pavel zatrjuje, da nas je Bog ‘izvolil pred stvarjenjem sveta, da bi bili sveti in brezmadežni’ (Ef 1,4). Tudi nas je od vedno Bog izbral, da bi živeli sveto življenjeje, osvobojeno greha. To je projekt ljubezni, ki ga Bog obnovi vsakokrat, ko se mu približamo, še posebej v zakramentih.

S tem praznikom, ko zremo našo Brezmadežno Mater, lepo, priznamo tudi našo najbolj resnično usodo, našo najglobjo poklicanost, da smo ljubljeni ter z ljubeznijo spremenjeni, spremenjeni z Božjo lepoto. Glejmo njo, našo Mater in pustimo, da nas Ona gleda, saj je naša Mati in nas ima tako zelo rada. Pustimo, da nas gleda, da se bomo naučili biti bolj ponižni in tudi bolj pogumni v hoji za Božjo Besedo ter sprejeti nežen objem njenega Sina Jezusa, objem, ki nam daje življenje, upanje in mir.«