TRG SV. PETRA (nedelja, 10. november 2013, RV) – »Življenje, ki nam ga Bog pripravlja, ni preprosto odprava tega sedanjega, je življenje, ki presega našo predstavo, saj nas Bog nenehno preseneča s svojo ljubeznijo in usmiljenjem.«. Tako je predstavil papež Frančišek evangelij današnje 32. nedelje med letom med nagovorom pred molitvijo Angelovega češčenja z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra. Po molitvi in blagoslovu je sveti oče napovedal, da bo popoldne v Paderbornu v Nemčiji za blaženo razglašena redovnica Maria Teresa Bonzel. Nadalje je sveti oče zagotovil bližino prebivalcem Filipinov, ki jih je prizadel tajfun ter povabil k molitvi za »te naše brate in sestre in si tudi prizadevajmo, da bo do njih prišla naša konkretna pomoč. Molimo najprej v tišini… Zdrava Marija, milosti polna…« Papež Frančišek je že tudi poslal po državnem tajniku Pietru Parolinu sožalni telegram predsedniku Republike Filipini Benignu Aquinu III. Nadalje je papež spomnil na 75 let od tako imenovane ‘kristalne noči’, ko je bila med 9. in 10. novembrom 1938 v Nemčiji noč nasilja nad judi, njihovimi shodnicami, stanovanji ter trgovinami in je napovedala žalostno pot proti tragediji Shoah-a. »Obnovimo našo bližino in solidarnost z judovskim ljudstvom, našimi starejšimi brati in sestrami ter molimo Boga, da nam bo spomin na preteklost, na pretekle grehe pomagal, da bomo vedno čuječi proti vsaki obliki sovraštva in nestrpnosti«. Sveti oče je tudi spomnil, da v Italiji danes obhajajo zahvalno nedeljo in izrazil bližino ter hvaležnost mladim, ki so izbrali, da bodo obdelovali zemljo.

Papež Frančišek je zbranim romarjem, ki so popolnoma napolnili Trg sv. Petra in del Ulice sprave, med nagovorom dejal: »Dragi bratje in sestre, dober dan! Evangelij današnje nedelje nam predstavlja Jezusa obkroženega s saduceji, ki so zanikali vstajenje. Vendar so ravno glede te teme postavili Jezusu vprašanje, da bi ga spravili v zadrego in osmešili vero v vstajenje mrtvih. Pri tem so izhajali iz namišljenega primera: ‘Neka žena je imela sedem mož, ki so umrli drug za drugim’ in zatem vprašali Jezusa: ‘Čigava bo torej ta žena, ko bo umrla?’ Jezus, ki je vedno krotak in potrpežljiv najprej odgovori, da za življenje po smrti ne veljajo ista merila, kot za to zemeljsko. Večno življenje je drugačno življenje v drugačni razsežnosti, kjer med drugim ne bo več poroke, ki je vezana na naše bivanje na tem svetu. Vstali, pravi Jezus, bodo kot angeli in bodo živeli v drugačnem stanju, ki ga sedaj še ne moremo okušati ali si ga predstavljati. Tako je Jezus to razložil.

Za tem pa gre Jezus, če lahko tako rečemo, v proti napad. S tako preprostostjo in izvirnostjo navaja Sveto pismo, da resnično z občudovanjem gledamo na našega Učitelja, edinega Učitelja. Potrditev vstajenja je Jezus našel v prizoru, ko je Mojzes pred gorečim grmom (prim 2Mz 3,1-6) in se Bog razodene kot Bog Abrahamov, Izakov in Jakobov. Božje ime je povezano z imeni mož in žena s katerimi se On veže in ta vez je močnejša od smrti. Mi lahko tudi rečemo za odnos Boga z nami, z vsakim od nas: On je naš Bog! On je Bog vsakega od nas, kot da bi On nosil naše ime. To On z veseljem pove in to je zaveza. Zdaj veste zakaj Jezus pravi: ‘Bog pa ni Bog mrtvih, ampak živih, kajti njemu vsi živijo’ (Lk 20,38). In tista odločilna in temeljna vez je zaveza z Jezusom. On sam je Zaveza, On sam je Življenje in Vstajenje, saj je s svojo križano ljubeznijo premagal smrt. V Jezusu nam Bog podarja večno življenje, ga podarja vsem in tako imajo po njem vsi upanje po življenju, ki je še bolj resnično kot sedanje. Življenje, ki nam ga Bog pripravlja, ni preprosto odprava tega sedanjega, je življenje, ki presega našo predstavo, saj nas Bog nenehno preseneča s svojo ljubeznijo in usmiljenjem.

Zato je to, kar se bo zgodilo, ravno nasprotno, kar so pričakovali saduceji. Naj ne projiciramo tega življenja v večnost, v to drugo življenje, ki nas čaka, ampak naj večnost, tisto življenje, osvetljuje in daje upanje zemeljskemu življenju vsakega od nas. Če gledamo samo s človeškim očesom, bi lahko rekli, da gre pot človeka od življenja proti smrti. To se vidi! Toda, to se vidi, če gledamo samo s človeškimi očmi. Jezus pa je popolnoma obrnil ta pogled in je zatrdil, da gre pravzaprav naše romanje od smrti k življenju, polnemu življenju. Smo na poti, romamo proti življenju v polnosti in to življenje v polnosti osvetljuje našo pot. Torej smrt je zadaj, za nami, ne pred nami. Pred nami je Bog živih, Bog zaveze, Bog, ki nosi moje ime, naše ime, kakor je rekel: ‘Jaz sem Bog Abrahamov, Izakov, Jakobov’, je tudi Bog z mojim, tvojim imenom, z našim imenom. Je Bog živih. Smrt in greh sta bila dokončno poražena in pred nami je novi čas veselja in svetlobe brez konca. Toda že tu na zemlji v molitvi, zakramentih, v bratstvu, srečamo Jezusa in njegovo ljubezen in tako že v naprej okušamo nekaj od vstalega življenja. Izkušnja, ki jo imamo o Njegovi ljubezni ter zvestobi, prižge nekaj kakor ogenj v našem srcu ter pomnoži našo vero v vstajenje. Kajti, če je Bog zvest in ljubi, ne more to biti za določen čas. Zvestoba je večna, ne more se spremeniti. Božja ljubezen je večna, ne more se spremeniti. Ni za določen čas, je za vedno. On je za vedno zvest in vsakega od nas čaka ter spremlja s svojo večno zvestobo.«