Papež Frančišek: Dokler bo vsakdo kopičil le zase, ne bo pravičnosti

TRG SV. PETRA (nedelja, 2. marec 2014, RV) – »Dragi bratje in sestre. Dober dan! V središču bogoslužja današnje nedelje je ena od najbolj tolažečih resnic: Božja previdnost. Prerok Izaija jo predstavi s podobo materinske ljubezni, polne nežnosti. Tako pravi: Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim‘ (Iz 49,15). Kako lepo je to! Bog ne pozabi na nas, na nobenega od nas, na nobenega od nas, ki imamo ime in priimek. Ljubi nas in ne pozabi na nas. Kako lepa misel… Podobno k temu povabilu k zaupanju Bogu je v odlomku Matejevega evangelija: ‘Poglejte ptice pod nebom!’ pravi Jezus ‘ne sejejo in ne žanjejo niti ne spravljajo v žitnice, in vendar jih vaš nebeški Oče hrani… Poučite se od lilij na polju, kako rastejo. Ne trudijo se in ne predejo,
a povem vam: Še Salomon v vsem svojem sijaju ni bil oblečen kakor katera izmed njih« (Mt 6,26.28-29). Tako je papež Frančišek začel z razlago bogoslužnih besedil današnje 8. nedelje med letom med nagovorom pri opoldanski molitvi na Trgu sv. Petra. Po molitvi Angelovega češčenja in blagoslovu je sveti oče pozval k molitvi za Ukrajino: »Dragi bratje in sestre, ponovno vas prosim molitve za Ukrajino, ki se nahaja v kočljivi situaciji. Medtem ko želim, da si vsi člani države prizadevajo prerasti nerazumevanja in skupaj ustvarjajo prihodnost naroda, se z žalostnim pozivom obračam na mednarodno skupnost, da podpre vsako pobudo za dialog in soglasje.« Po pozdravih je papež Frančišek dejal: »V prihajajočem tednu začenjamo postni čas, ki je pot Božjega ljudstva naproti Veliki noči. To je pot spreobrnjenja, boja proti zlu z orožjem molitve, posta in usmiljenja. Človeštvo potrebuje pravičnost, spravo, mir in ga bo imelo samo, če se bo z vsem srcem vrnilo k Bogu, ki je njihov izvir. Tudi mi potrebujemo Božje odpuščanje. Vstopimo v postni čas z duhom češčenja Boga in bratske solidarnosti s tistimi, ki so v teh časih najbolj preizkušani s pomankanjem ter z nasilnimi spopadi.«

Sveti oče je množici, ki je v velikem številu navkljub dežju napolnila Trg sv. Petra in del Ulice sprave, razložil pomen današnje Božje besede: »Če pomislimo na številne osebe, ki živijo v pomankanju ali celo v revščini, ki ponižuje njihovo dostojanstvo, bi se morda te Jezusove besede zdele abstraktne, če ne celo iluzorne. V resnici pa so zelo aktualne. Spominjajo nas, da ne moremo služiti dvem gospodarjem: Bogu in bogastvu. Dokler bo vsakdo kopičil le zase, ne bo pravičnosti. Dobro prisluhnimo temu. Dokler bo vsakdo kopičil le zase, ne bo pravičnosti. Če pa, zaupajoč v Božjo previdnost, iščemo skupaj njegovo Kraljestvo, ne bo nikomur primanjkovalo za dostojno življenje.

Srce, ki ga zaseda poželenje po posedovanju, je srce polno tega poželenja po posedovanju, a prazno Boga. Zaradi tega je Jezus večkrat posvaril bogataše, saj zelo tvegajo, da postavljajo lastno gotovost v dobrine tega sveta, a gotovost, tista dokončna je v Bogu. V srcu, ki ga je osvojilo bogastvo, ni več veliko prostora za vero, vse je zasedeno z bogastvom, ni več prostora za vero. Če pa nasprotno damo Bogu prostor, ki mu gre, torej prvo mesto, tedaj njegova ljubezen vodi k podelitvi bogastva, k izročitvi tega v službo projektom solidarnosti in razvoja, kakor to lepo pričujejo številni primeri, tudi nedavni, v zgodovini Cerkve. Tako gre Božja previdnost preko našega služenja drugim, naše delitve z drugimi. Če vsakdo od nas ne kopiči bogastva samo zase, ampak ga daje v službo drugim, bo v tem primeru, v tem dejanju solidarnosti Božja previdnost postala vidna. Če pa nasprotno nekdo kopiči samo zase, kaj se mu bo zgodilo, ko ga bo Bog poklical? Ne bo mogel nesti s seboj bogastva, saj veste, da potni prt nima žepov! Bolje je deliti z drugimi, saj bomo v nebesa nesli samo tisto, kar smo delili z drugimi.

Pot, ki jo kaže Jezus, se lahko zdi po splošnem prepričanju in ob problemih ekonomske krize nerealna. Vendar pa nas, če dobro pomislimo, ponovno priprelje k pravilni lestvici vrednot. On namreč pravi: Ali ni življenje več kot jed in telo več kot obleka? (Mt 6,25). Da bomo delali tako, da nobenemu ne bo primanjkovalo kruha, vode, obleke, hiše, dela, zdravja, je potrebno, da se vsi priznamo otroci Očeta, ki je v nebesih in torej bratje in sestre med seboj in se tako tudi obnašamo. Tako sem spomnil 1. januarja v Posalnici za mir: bratstvo je pot miru; torej to, da hodimo skupaj, da si delimo stvari skupaj.

V luči Božje Besede današnje nedelje, kličimo Devico Marijo kot Mater božje previdnosti. Njej zaupajmo naše bivanje, pot Cerkve in človeštva. Še posebej prosimo za njeno priprošnjo, da bi si vsi prizadevali živeti na preprost in zmeren način, s pozornim pogledom na potrebe bratov in sester, ki so najbolj v stiski.

2018-05-22T08:48:52+00:0003. 03. 2014|