Našdkof msgr. Stanislav Zore se je udeležil odprtja Svetopisemskega maratona. Še pred tem je napisal pismo podpore, v katerem je spodbudil k branju Božje besede.

 

Pismo podpore Svetopisemskemu maratonu 2020

 

»ŽIVITE KOT OTROCI LUČI«

 

Moto letošnjega Svetopisemskega maratona je vzeto iz Pavlovega pisma Efežanom (5,8). Sobesedilo je tako bogato, da bi bilo škoda, če bi ga spregledali. »Nekoč ste bili namreč tema, zdaj pa ste luč v Gospodu. Živite kot otroci luči, kajti sad luči je v vsakršni dobroti, pravičnosti in resnici. Preizkušajte, kaj je všeč Gospodu! … Zato je rečeno: ‘Prebúdi se, ki spiš, in vstani od mrtvih in razsvetlil te bo Kristus’« (Ef 5, 8-9.14).

Luč se v Svetem pismu nanaša na različne resničnosti: luč kot nebesno telo, luč kot nasprotje teme, luč kot razsvetljenje in spoznanje, Gospod kot luč v življenje posameznika.

Najbolj znana Svetopisemska vrstica o luči je verjetno beseda iz Uvoda v Janezov evangelij, kjer svetopisemski pisatelj pravi: »Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prihajala na svet« (Jn 1,9). Ta luč je Gospod Jezus Kristus. »Ko je bilo namreč vse zavito v molčečo tišino in je noč prišla na pol svoje poti, je tvoja vsemogočna beseda iz nebes, s kraljevskega prestola, kakor srepogled bojevnik poletela v sredo pogubi izročene dežele« (Mdr 18,14-15).

Kakšno silovitost Božjega delovanja odkrivamo v teh besedah. In Božjo zavzetost za človeka. Bog ob nas, ob tem, kar se nam dogaja, ne ostaja ravnodušen. Ne preplavljajo ga misli o maščevanju nad nami zaradi naše nezvestobe in vedno novega odpada od njega. Že v Prvi Mojzesovi knjigi Bog pravi Mojzesu: »Dobro sem videl stisko svojega ljudstva, ki je v Egiptu, in slišal, kako vpije zaradi priganjačev; da, poznam njegove bolečine. Zato sem stopil dol, da ga rešim« (2 Mz 3,7-8).

A Bog ne gleda samo na usodo narodov, na pota ljudstev. Bogu je dragocen tudi vsak posameznik. Nikogar ni izključil iz svoje ljubezni in zato tudi iz svoje skrbi zanj. Nikogar ne pušča samega in nikomur ne odreka svoje moči in pomoči. Vsakemu želi biti »pot, resnica in življenje« (Jn 14,6). Zato tudi vsakemu podarja svojo luč. Njegova »beseda je svetilka mojim nogam, luč moji stezi« (Ps 119,105).

Svetopisemski maraton nam lahko pomaga, da bomo tudi sami večkrat vzeli v roke Sveto pismo, Božjo besedo, in bo ta beseda mogla tudi nam biti svetilka našim nogam. Pomagala nam bo, da bo naša steza vodila k dobroti, pravičnosti in resnici, k sadovom luči torej. Vzemite besedo, da boste hodili v luči in obrodili sadove. Tako bomo postajali luč v Gospodu.

Naj bo Svetopisemski maraton za nas otroški glas iz Avguštinovega doživetja, ki je zaklical: „Vzemi, beri!“

msgr. Stanislav Zore OFM

ljubljanski nadškof metropolit