Dragi p. Robert, rektor Brezjanskega svetišča, in vsi Frančiškovi bratje, varuhi tega svetišča, dragi bratje duhovniki, diakona, bogoslovci, drage sestre redovnice, spoštovani bratje in sestre!

Najprej vas iskreno pozdravljam v novem letu na Brezjah pri naši materi Mariji, h kateri se tukaj zatekamo, kot k tisti, ki pomaga in prihajamo vedno znova k njej, ker ima vsak izmed nas osebno izkustvo njene materinske naklonjenosti, njene bližine in njene pomoči. Zbrali smo se na dan, ko slavimo njeno Božje materinstvo, ko je, kot smo slišali povedati apostola Pavla, Jezus Kristus, Božji Sin, prišel na ta svet, ko se je rodil iz žene in to ženo in materinstvo te žene danes praznujemo v katoliški Cerkvi. Jezus Kristus je prišel razodet Očeta, razodet njegovo ljubezen. Jezus Kristus je prišel razodet človekovo dostojanstvo. Kolikšna je Božja bližina in Božja naklonjenost do človeka! Jezus Kristus je v ljubezni šel do konca, na križ, v molitev za odpuščanje, v smrt in v vstajenje. On je bil rojen tako, kakor smo bili rojeni mi. In pred to skrivnostjo, dragi bratje in sestre, bi morali vedno znova ostrmeti, pred to skrivnostjo bi morali klečati in te skrivnosti bi se morali vedno znova veseliti. Božji Sin je rojen iz človeške matere, kakor smo tudi mi rojeni vsak iz svoje matere. Kakšna bližina in kakšna skrivnost. Zato se danes zahvalimo Mariji, da je sprejela poslanstvo Božjega materinstva, in hkrati se zahvalimo tudi svojim materam, da so sprejele poslanstvo materinstva in rodile nas in rodile naše sestre in brate.

Obenem se na današnji praznik naš pogled na poseben način usmerja k Jezusu Kristusu, posebej zaradi tega, ker bomo pri tej sveti daritvi posvetili oltar v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah. Za Jezusa bogoslužje pravi, da je postal duhovnik, oltar in jagnje obenem. Kar pomeni, da, ko se kristjani zbiramo okoli oltarja, se zbiramo okoli Jezusa Kristusa. Oltar v vsaki cerkvi predstavlja Jezusa Kristusa. Posvečeni oltar še na poseben način, ker je izvzet iz vsake druge rabe in je namenjen samo še za sveto, za sveto, kjer Bog v Jezusu Kristusu v evharistiji prihaja na ta svet. In ta oltar, kakor tudi vsi drugi oltarji, dragi bratje in sestre, mora postati vaš oltar, mora postati tvoj oltar. Kaj hočem s tem povedati? Ta oltar ne sme biti nikoli odmaknjen od tvojega življenja. Kakor so pastirji prišli v Betlehem in tam našli Kristusa v Marijinem naročju, tako moramo tudi mi vedno znova prihajati k oltarju, kajti tam se nam bo na poseben način razodeval Jezus Kristus. In na ta oltar in na oltarje v vaših domačih cerkvah polagajte svoje življenje. Nikoli naj na tem oltarju ne bo samo mašna knjiga in patena s hostijo in kelih z vinom! Na tem oltarju moraš vedno biti tudi ti, tvoje življenje, tvoji najljubši. Kajti, ko duhovnik pri pripravi darov povzdigne kelih in povzdigne hostijo, moli: Hvaljen Bog, Gospod vesolja, po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh, tebi ga prinašamo, sad zemlje in dela človeških rok. Ob teh besedah, dragi bratje in sestre, mora vsak izmed nas vse svoje delo, vse svoje skrbi, vse svoje življenje položiti zraven na oltar. Tebi prinašamo to delo človeških rok in ta sad zemlje, to delo človeških rok in ta sad trte, naj nam postane kruh življenja, naj nam postane duhovna pijača. Poglejte, bratje in sestre! Gre za to, da Bog v evharistiji sprejme naše delo, da ga spremeni v kruh za življenje, v duhovno pijačo. In zato pravim, da mora postati tvoj oltar, na katerem mora vsako nedeljo, vsako sveto daritev znova ležati delo tvojih rok, ležati vsa tvoja ljubezen, ležati vsa tvoja skrb, ležati vse tvoje trpljenje.

Na ta način oltar ne bo ostajal prazen in sveta daritev ne bo ostajala odmaknjena od nikogar izmed nas, ampak bo ta oltar postajal v resnici moj oltar, moj prostor srečanja z Bogom in po drugi strani bo postajal ta oltar prostor mojega posvečenja, posvečevanja mojega življenja. In ne pozabimo tudi to, dragi bratje in sestre, kakor bo maziljen ta oltar, tako je bil maziljen vsak izmed vas. S sveto krizmo, posvečeno na veliki četrtek pri krizmeni maši, bomo mazilili ta oltar. Z isto sveto krizmo, posvečeno pri krizmeni maši na veliki četrtek, posvečeno v isti skrivnosti Jezusa Kristusa, njegovega trpljenja, smrti in vstajenja, je bil maziljen tudi vsak izmed nas na svojem čelu. Posvečeni smo. Posvečeni smo zato, da bi tudi mi postali oltar, na katerem, ali še bolje, v katerem bi mogel nenehno, nenehno prebivati Božji Sin, Jezus Kristus, v ljubezni do bratov in sester, v spolnjevanju Božje volje, v premišljevanju Božje besede in tudi v prejemanju svetega obhajila. Naj tudi vaše življenje, dragi bratje in sestre, postaja oltar, na katerem bo Gospod Bog vedno lahko počival kot pri nekom, ki ga vabi, ki ga sprejema in ki ga ljubi.

Skupaj prosimo Marijo, Marijo Pomagaj, njo, ki je človeštvu podarila Sina, Jezusa Kristusa, ker je bila pripravljena spolniti Božjo voljo, da bomo tudi mi v tem letu, ki ga nastopamo, pripravljeni spolnjevati Božjo voljo. In da bomo v spolnjevanju Božje volje tudi mi, najprej v sebi doživljali vedno znova prihod Božjega Sina, utelešenje Božjega Sina na skrivnosten način in da bomo potem tudi mi prinašali temu svetu, bratom in sestram Jezusa Kristusa, brata in Odrešenika.

Marija Pomagaj, na današnji dan te posebej prosimo, da bi naše življenje postalo prostor za rojstvo tvojega Sina in hkrati tudi prosimo za tisti pogum in zvestobo, da bomo postali razodetje tvojega Sina. Marija Pomagaj, prosi za nas!

Po zvočnem zapisu

Objavljeno 01. 01. 2015

Podobni prispevki