Zasavska Sv. Gora

Zasavska Sv. Gora2018-08-08T12:33:11+00:00

Marjan Smerke – Družina d. o. o.

Kapela Marijinega rojstva

Župnijski urad: Sveta Gora


»Ob Marijinih praznikih so velika romanja na Sveto goro. Ta cerkev je zelo slavna zaradi čudežev. Pred tridesetimi leti je neka žena oslepela. Več let je bila popolnoma slepa. Zaobljubila se je in v spremstvu treh duhovnikov obiskala cerkev. Po opravljeni pobožnosti je šla po golih kolenih trikrat okoli oltarja. Ko je prišla tretjič za oltar, je začutila, da je potegnil močan veter in ji odnesel pajčolan z glave. Ustrašila se je in zavpila. V tem trenutku pa je zopet videla. To se je v resnici tako zgodilo, kar more izpričati mnogo ljudi. Tudi jaz sam sem z njo večkrat govoril, ker je bil njen mož Hans Pein pri nas v službi na Mediji.« S temi besedami Janez Vajkard Valvasor opisuje čudež pri takrat zelo poznani in priljubljeni Marijini božji poti na Sveti gori, ki ji zaradi drugih z enakim imenom pravijo tudi Zasavska ali Sveta gora nad Litijo.

Na tej dobri razgledni točki je bila že predzgodovinska naselbina. Že pred drugo svetovno vojno so tu odkrili staro gradišče in grobove. Odkopani staroslovenski grobovi pričajo o zgodnji slovenski naselitvi. Prav verjetno je, da so staro pogansko svetišče, ki je stalo tu, spremenili v prvo krščansko cerkev in jo posvetili Mariji. Njej posvečena cerkev se na Sveti gori prvič pisno omenja že leta 1250, kasneje pa še v letih 1472 in 1526.

Kot domnevajo poznavalci, je bila prva cerkev še romanska, druga pa gotska. Od te je ostal prezbiterij, ki so mu v letu 1753 prizidali baročno ladjo. Posebnost Svete gore je dobro ohranjeno taborsko obzidje, ki naredi na obiskovalca, ko se pripelje do njega, zares mogočen vtis. Samostojno stoječ zvonik je prvotno služil za obrambni stolp. V njem so še danes vidne strelne line.

V letu 1753, ko je bila zgrajena sedanja cerkev, pa je bila tu predvsem zaradi romarjev ustanovljena lokalija (duhovnija) in leta 1875 samostojna župnija.
Svetogorska cerkev tudi danes privablja romarje. Marsikaj je preurejeno in prenovljeno, kar govori o skrbi domačinov in romarjev, ki se tu redno zbirajo in častijo Marijo.

Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano.