Dobrova

Dobrova2018-08-08T12:09:04+02:00

Marjan Smerke – Družina d. o. o.

Cerkev Marijinega vnebovzetja

Župnijski urad: Dobrova


Preteklost Dobrove naj bi bila tesno povezana s cerkvijo Matere božje, saj znameniti opisovalec naših krajev Valvasor pravi o tem takole: »Ta cerkev je ena najstarejših cerkva v deželi Kranjski in zaradi obilnih čudežev tako zelo slovi, da ljudje poleti dan za dnem tja romajo.« Operoz Janez Gregor Dolničar omenja v svojih spisih iz začetka 18. stoletja letnico 970 za začetek božje poti, a ne pove, kje jo je dobil. Legende in ljudsko izročilo jo prav tako postavljajo daleč nazaj.

Začetek božje poti Marije v leščevju (ob cerkvi še vedno raste leskov grm), kakor so prvotno pravili kraju, je opisan v ljudski pripovedki. Rupnikov pastir (hišno ime je še danes ohranjeno na Dobrovi) je pasel v bližini današnje Dobrove ovce in govedo. Rad je igral na piščal, živina pa je hodila okrog po mili volji. Ko je prišel večer, da bi jo gnal domov, živine ni bilo nikjer. Ves v skrbeh, začne tekati za njo. Že skoraj obupan, jo najde na gričku pri nekem leskovem grmu, kako kleči pred Marijino sliko. Ves prevzet nese to sliko domov in pove o dogodku svoji materi. Mati je zaklenila sliko v skrinjo. Toda prihodnji večer je bila skrivnostna slika spet v istem leskovem grmu in živina zopet pred njo! Tudi tretji večer je bilo tako. Mati seznani z dogodkom duhovnika in ta pride skupaj z drugimi duhovnimi gospodi pogledat k leskovemu grmu: podoba je v njem in pred njo kleči živina. Sklenili so pozidati kapelico, kjer bo visela ta podoba. Ko se je dogodek razvedel, so ljudje začeli prihajati sem v množicah.

Že okrog leta 1231 je bila tam, kjer je bila prej kapelica, sezidana večja cerkev, ki je imela, po Dolničarjevih zapisih, kar pet oltarjev. Ker je bila, kot je omenjal že Valvasor, za množice stara gotska cerkev premajhna, so Dobrovčani sklenili pozidati novo. Delo so zaupali znanemu gradbenemu mojstru Gregorju Mačku. Leta 1713 so začeli zidavo in tri leta pozneje so jo dokončali. Po svoji obliki močno spominja na šmarnogorsko cerkev, le da ima dobrovska kupola še svetlobnico na vrhu in velik zvonik. Ta nova cerkev je leta 1723 postala sedež župnije.

Sedanjo cerkev je posvetil 25. junija leta 1747 ljubljanski škof Attems. Cerkvena oprema je po tistem bila že večkrat zamenjana. Leta 1799 so postavili v oltar današnji Marijin kip z Jezusom v naročju. Prejšnji je bil narejen po vzoru višarskega in so ga po tedanjih navadah oblačili.

Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano

Več na …