Blejski otok

Blejski otok2018-08-08T12:07:41+02:00

Marjan Smerke – Družina d. o. o.

Svetišče Matere Božje, Kraljice na jezeru

Blejski otok d.o.o., Slovenski trg 1, 4260 Bled

Župnijski urad: Bled

info@blejskiotok.si


Stoletja je dolga zgodovina božje poti pri Mariji na jezeru. Prva omemba sega v davno leto 1185. Tretjega decembra se omenja cerkev in proštija na otoku. V darilni listini briksenškega škofa Henrika je omenjen Gerung, »častiti prošt pri sv. Mariji na jezeru Bled«. Omemba proštije pove, da je moralo biti tu že dobro obiskano svetišče. V listinah oglejskega patriarhata je zopet omenjena neka cerkev na Bledu, ki jo je 11. januarja leta 1142 posvetil takratni patriarh Pelegrin. Najbrž gre za prenovljeno otoško cerkev. O posvetitvi cerkve na otoku pa poroča tudi prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg. To je bila gotska prednica današnje cerkve in zvonika. Doletele so jo hude preizkušnje: leta 1511 jo je prizadel potres, zato so jo morali zopet obnoviti. 25. junija 1523 jo je posvetil ljubljanski škof Krištof Ravbar. Nemirni čas protestantizma, ki je prav med blejskimi podložniki briksenškega škofa našel veliko privržencev, je povzročil, da je bila božja pot skoraj petdeset let zapuščena. Šele po letu 1609 se je začel njen ponovni razcvet. V letih od 1679 do 1700, ko so se povsod po katoliškem svetu razmahnila romanja, so postavili svetišče, kakor ga vidimo danes. Dodaten pečat so mu dali v 18. stoletju, ko so vanj namestili novo opremo, predvsem čudovit baročni glavni oltar z Marijinim kipom iz leta 1747. Božji poti sta kasneje grozili še dve nevarnosti: reforme Jožefa II. in Napoleonove vojske. Jožef II. je hotel cerkev podreti, pa jo je rešil grajski glavar Ignacij Novak. Tudi drugič je po njegovi zaslugi, predvsem pa zaradi upora pogumnih blejskih žena, božja pot ostala neokrnjena.

Besedilo iz knjige Francija Petriča, Duša, le pojdi z mano. 

Več na …