Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore OFM je sprejel njegovo ekscelenco Siluana, škofa Peterhofskega, rektorja duhovne akademije Sankt Petersburg in vikarja petersburškega metropolita. Obisk škofa Siluana poteka v okviru spominske slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem. Škofa sta si v družbi upokojenega celjskega škofa msgr. dr. Stanislava Lipovška najprej ogledala stolnico sv. Nikolaja. Po kratki molitvi in pesmi pevcev mešanega pevskega zbora Sanktpeterburške duhovne akademije se je srečanje nadaljevalo na nadškofiji. Nadškof Zore je goste nagovoril z naslednjimi besedami:

Spoštovani bratje v Jezusu Kristusu, umrlem in vstalem. Z veseljem vas pozdravljam na sedežu Ljubljanske nadškofije in metropolije. Najprej iskren pozdrav njegovi ekscelenci Siluanu, škofu Peterhofskemu, rektorju Duhovne akademije Sankt Petersburg in vikarju petersburškega metropolita in njegovo spremstvo. Prisrčno pozdravljam njegovo visokopreosveštenstvo Porfirija, zagrebško ljubljanskega metropolita Srbske pravoslavne cerkve in njegovo spremstvo. Dobrodošlica dragemu gospodu škofu Stanislavu Lipovšku, gorečemu ekumenskemu delavcu. Pozdravljam predstavnike Teološke fakultete Univerze v Ljubljani skupaj z gospodom dekanom dr. Robertom Petkovškom in vse ekumenske delavce.

Pozdravljeni tudi predstavniki Društva Slovenija-Rusija. Vesel sem tudi pevcev mešanega pevskega zbora Sanktpeterburške duhovne akademije, ki vsako leto z izbranim programom obogatijo dneve, ki so posvečeni gojenju spomina in oblikovanju srca za človečnost in mir.

Kapelica pod Vršičem, ki so jo zgradili v spomin na ruske vojake, ki so pomrli ob gradnji ceste čez Vršič, zlasti tiste, ki jih je zasul snežni plaz marca 1916, je postala vsakoletna priložnost za oblikovanje spomina, zlasti pa za krepitev zavesti, da nasilje rodi samo žalost, uničenje in smrt. Zato je papež Benedikt XV. imel prav, ko je še pred začetkom vojne in potem ves čas govoril o nepotrebni moriji. Dejstvo je, da je edini sad vojne razdejanje in uničenje. Zato tudi papež Frančišek vedno znova poudarja, da je vojna norost, nespamet, da se v vsaki vojni ponovno rodi Kajn.

Zato menim, da moramo kristjani vseh krščanskih cerkva v zvestobi Jezusu Kristusu in njegovemu evangeliju vedno znova kot del svojih ekumenskih prizadevanj graditi mir – mir med narodi, med državami, med kulturami … Posebno še v tem času, ko se zdi mir tako krhek in razmere v svetu tako napete.

Letos nas povezuje tudi stoletnica ustanovitve Univerze v Ljubljani, katere ustanovna članica je bila tudi Teološka fakulteta. Tudi vaša ekscelenca, gospod škof Siluan, je na mestu rektorja duhovne akademije, ki ima dolgoletno izročilo in je vzgojila odlične in pomembne može, med njimi vrsto patriarhov in metropolitov. V času, ko je Cerkev skorajda zadnja branilka razuma in človekovega dostojanstva je še toliko bolj pomembno, da imamo vrhunsko izobražene može vere, iz ljubezni do Boga in do človeka vzpostavljajo dialog s sodobniki in svetom.

Še enkrat iskreno dobrodošli, dragi gostje in upam, da boste Slovenijo doživeli kot prijazno državo.

Objavljeno 25. 07. 2019

Podobni prispevki