Binkoštna nedelja je bila tokrat zaznamovana z molitvenim srečanjem med papežem Frančiškom, palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in izraelskim predsednikom Šimonom Peresom. Srečanja se je na povabilo svetega očeta udeležil tudi carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I.

Moč molitve za doseganje miru na Bližnjem vzhodu se je dvignila iz majhnega kota vatikanskih vrtov, kjer so Frančišek, Šimon Peres in Mahmud Abas molili skupaj. Združili so se v treh molitvenih namenih: da bi se zahvalili Bogu za dar stvarstva, da bi prosili za odpuščanje, da bi izprosili mir. »Upam, da bo to srečanje pot iskanja tega, kar združuje, da bi premagali, kar ločuje«, je dejal papež Frančišek o srečanju, ki »odgovarja na gorečo željo tistih, ki hrepenijo po miru in sanjajo o svetu, kjer lahko ljudje živijo kot bratje in ne kot nasprotniki ali sovražniki«. Dejal je: »Gospodje predsedniki, svet je zapuščina, ki smo jo prejeli od naših prednikov, to je res, vendar je tudi posojilo za naše otroke: otroke, ki so zaradi konfliktov utrujeni in izčrpani in želijo doseči zarjo miru; otroke, ki nas prosijo, da porušimo zidove sovraštva in hodimo po poti dialoga in miru, da bi ljubezen in prijateljstvo zmagala.«

V spomin na otroke, ki so padli zaradi vojne in nasilja ter da njihova žrtev ne bi bila zaman, je Frančišek prosil svoja gosta za pogum miru, za vztrajanje v dialogu, za potrpljenje pri vedno bolj trdnem pletenju mirnega in spoštljivega sobivanja: »Za mir je potreben pogum, veliko večji kot za vojno.« Zgodovina nas uči, da naše moči ne zadostujejo, da bi dosegli mir, zato je potrebno »dvigniti naše oči k nebu in se prepoznati, da smo vsi otroci enega samega Očeta.« Papež je zaključil z molitvijo na priprošnjo Device Marije in z željo, da bi beseda »mir, shalom, salam« postala slog našega življenja.

Šimon Peres, ki je pozdravil papeža kot »graditelja mostov bratstva in miru«, je v svoji molitvi poudaril potrebo, da bi si vsi prizadevali za mir, tudi ko to zahteva žrtvovanje in kompromise. »Dva naroda – Izraelci in Palestinci – še vedno goreče želita mir. Solze mater nad svojimi otroci so še vedno vpisane v naših srcih. Mi moramo narediti konec kričanja, nasilja, vojni. Vsi potrebujemo mir. Mir med enakimi«, je dejal.

Uresničitev resnice, miru in pravičnosti v Palestini je bila prošnja Mahmuda Abasa, ker Palestinci – muslimani, kristjani in Samarijani – hočejo pravičen mir, dostojno življenje in svobodo, prihodnost s svobodo v samostojni in neodvisni državi. Abas je nato omenil Janeza Pavla II., ki je dejal: »Če se mir uresniči v Jeruzalemu, se bo mir pričel po vsem svetu«. Dejal je: »Zato te prosimo, Gospod, za mir v Sveti deželi, v Palestini in v Jeruzalemu … Prosimo te, da bi bila Palestina in Jeruzalem varna zemlja za vse vernike, kraj molitve in čaščenja za vernike treh monoteističnih religij.«

Ob sklepu srečanja so papež, Abas in Peres posadili oljko, simbol miru.