RIO DE JANEIRO (petek, 26. julij 2013, RV) – »V vas vidim lepoto mladega Kristusovega obličja in moje srce se napolnjuje z veseljem!« To so bile besede papeža Frančiška v pozdravnem nagovoru včeraj zvečer, ko je bil na programu 28. svetovnega dneva mladih prvi dogodek v njegovi navzočnosti. Mladi so ga sprejeli na obali Copacabana. Med njimi se je papež najprej v panoramskem avtomobilu prevozil po štiri kilometre dolgi poti. Pet predstavnikov različnih celin mu je kasneje med programom, sestavljenim iz pesmi in umetniške predstavitve vsakdanjega življenja v Riu de Janeiru, tudi posebej izrazilo dobrodošlico v imenu vseh zbranih. Le-teh je bilo po besedah vatikanskega tiskovnega predstavnika, p. Federica Lombardija, okoli 800.000.

V pozdravnem nagovoru je papež najprej spomnil na nesrečo, ki se je zgodila pred dnevi v Francoski Gvajani in v kateri je življenje izgubilo mlado dekle, več drugih pa je bilo ranjenih. Namenjeni so bili na svetovni dan mladih v Rio de Janeiro. Papež je povabil k minuti tišine in molitvi zanje ter za njihove sorodnike.

Zatem pa je spomnil še na Benedikta XVI. in spodbudil k hvaležnosti zanj. On je bil namreč tisti, ki je mlade povabil v Rio de Janeiro. Sedaj dogodek spremlja preko televizije in zanj, na Frančiškovo prošnjo, tudi moli. Vsi mladi, ki so prišli z različnih celin, so pogosto med seboj oddaljeni tudi z eksistencialnega, kulturnega, družbenega in človeškega vidika, ne le z geografskega. A sedaj so zbrani skupaj, da bi si med seboj delili vero in veselje, ker so doživeli srečanje s Kristusom. »Ta teden je Rio postal središče Cerkve, njeno živo in mlado srce, ker ste velikodušno in pogumno odgovorili na Jezusovo povabilo, da bi ostali z njim, da bi bili njegovi prijatelji.« Kristus Odrešenik s Corcovada tako sedaj vse objema in jih blagoslavlja.

Papež Frančišek je nadaljeval, da ga prizor množice mladih na obali ob morju spominja na trenutek, ko je Jezus ob Tiberijskem jezeru poklical prve učence. Jezus še danes sprašuje: »Želiš biti moj učenec? Želiš biti moj prijatelj? Želiš biti priča mojega evangelija?« Ta vprašanja vse vabijo k prenovi krščanske zavzetosti. Papež je mladim dejal, da je prišel, da bi jih potrdil v veri, ki so jo prejeli kot dar. A prišel je tudi, da bi njega potrdilo navdušenje njihove vere, saj škof ne sme biti nikoli žalosten. Zagotovil jim je, da njegovo srce vse objema z vesoljno ljubeznijo.

Po prebrani Božji besedi je papež Frančišek mladim še enkrat spregovoril. Izhajal je iz odlomka iz Lukovega evangelija, v katerem lahko preberemo besede: »Učenik, dobro je, da smo tukaj.« Množica mladih se je tudi včeraj zbrala okoli Jezusa. On je tisti, ki jih je sprejel in je tudi navzoč sredi med njimi. V prebranem evangeljskem odlomku pa so tudi besede: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslušajte!« Kot je dejal papež, po eni strani torej Jezus sprejema nas, a po drugi moramo tudi mi njega sprejeti in prisluhniti njegovi besedi. Na ta način nas Sveti Duh preoblikuje in osvetli pot prihodnosti.

Ko je križ svetovnega dneva mladih romal po Braziliji, ga je spremljalo geslo »Bota fé – Dodaj vero«. Papež Frančišek je v nadaljevanju pojasnil, kaj pomenijo te besede. Ko se pripravlja neko jed in se ugotovi, da ji manjkata sol ali olje, se le-to doda. Tako je tudi v življenju, če le želimo, da bi imelo zares smisel in polnost: »’Dodaj vero’ in tvoje življenje bo imelo nov okus, imelo bo kompas, ki kaže smer; ‘dodaj upanje’ in vsak tvoj dan bo osvetljen in tvoje obzorje ne bo več temno, ampak svetlo; ‘dodaj ljubezen’ in tvoje bivanje bo kot hiša, zgrajena na skali, tvoja pot bo vesela, kajti srečal boš veliko prijateljev, ki bodo hodili s teboj. Dodaj vero, dodaj upanje, dodaj ljubezen!« Vse te stvari pa nam lahko podari Kristus, je poudaril papež Frančišek. »‘Dodaj Kristusa’ v svoje življenje in našel boš prijatelja, kateremu lahko vedno zaupaš; ‘dodaj Kristusa’ in videl boš rasti krila upanja, s katerimi boš lahko po poti prihodnosti potoval z veseljem; ‘dodaj Kristusa’ in tvoje življenje bo polno njegove ljubezni, postalo bo rodovitno življenje

Frančišek je zatem mlade spodbudil, da bi si iskreno zastavili vprašanje, v koga zaupajo. Vsi imamo pogosto skušnjavo, da bi v središče vesolja postavili sami sebe, da bi verjeli, da si življenje gradimo le sami in da je sreča odvisna od posedovanja, denarja ali oblasti. Te stvari res lahko podarijo trenutek opojnosti in iluzijo, da smo srečni. A navsezadnje so prav one, ki posedujejo nas in zaradi katerih nismo nikoli dovolj siti. Taka mladost je zelo žalostna. Če pa človek ‘doda Kristusa’ v svoje življenje in zaupa vanj, ni nikoli razočaran. Vera v življenju naredi radikalno revolucijo. Iz središča odstrani nas same in tja postavi Boga. Potopi nas v njegovo ljubezen, ki nam da varnost, moč in upanje. »Na videz se ne spremeni nič, a v naši globini se spremeni vse. Kadar je tam Bog, v naših srcih prebivajo mir, blagost, nežnost, pogum, vedrina in veselje, to je sadovi Svetega Duha. Naša življenja se tako preoblikujejo, način mišljenja in delovanja se prenovita, postaneta Jezusov, Božji način mišljenja in delovanja.«

‘Dodati Kristusa’ pomeni torej poslušati njegovo besedo; prositi ga za odpuščanje v zakramentu sprave, saj se on nikoli ne utrudi odpuščati; pomeni srečati ga v zakramentu evharistije, ki je zakrament njegove navzočnosti, pa tudi v drugih mladih. Vsakdo je lahko vesela priča njegove ljubezni, pogumna priča njegovega evangelija. Dobro je, da smo tukaj, tako je sklenil papež Frančišek. Dobro je dodati Kristusa v naša življenja, dodati vero, upanje in ljubezen, ki nam jo on podarja.

Objavljeno 26. 07. 2013

Podobni prispevki