V petek, 23. avgusta 2013, ob 9.00 sta v ljubljanski stolnici potekala osrednja sveta maša in memorial ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov.

Sveto mašo je daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji in doyen diplomatskega zbora, njegova eksc. nadškof msgr. dr. Juliusz Janusz. Pri maši so sodelovali basbaritonist Marko Fink, stolni organist in regens chori Gregor Klančič ter pripadniki
Vojaškega vikariata z otroki pastoralnih asistentov. Po maši je bil kratek memorial, kjer je zbrane nagovorila veleposlanica Slovaške Republike v Republiki Sloveniji njena eksc. dr. Marianna Oravcová. K udeležbi je bil povabljen diplomatski zbor in aktualni predstavniki slovenskega političnega, kulturnega in družbenega življenja.

Izhodišče tega dogodka sicer sega v leto 2009, ko je Evropski parlament 2. aprila sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki temelji na številnih predhodnih deklaracijah in resolucijah. Slednje govorijo o spoštovanju človekovih pravic in svoboščin na čelu s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah iz leta 1948. Resolucija poziva k razglasitvi 23. avgusta, dneva, ko je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov oz. pakt med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo, za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Vlada Republike Slovenije je razglasila, da se 23. avgust v Sloveniji obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov tri leta kasneje, in sicer avgusta leta 2012.

V svojem uvodnem pozdravu je vojaški vikar msgr. Jožeta Pluta dejal: »Ena izmed žrtev totalitarizmov, Judinja po narodnosti in veri, pozneje ateistka, vedno iskalka, učenka in asistentka filozofa Husserla, na koncu katoličanka in redovnica, ubita v koncentracijskem taborišču Auschwitz, svetnica – sveta Edith Stein, je dejala: ‘Na svetu smo zato, da bi služili človeštvu!’ Služiti človeštvu pomeni spoštovati človeka, njegovo življenje, njegovo dostojanstvo; ohranjati ne samo njegov produkt, ki mu rečemo dediščina, ampak ceniti človeka kot posameznika in človeštvo kot celoto, človeka celega – njegovo telo, dušo in duha spoštovati, v življenju in po smrti. Ne moremo posameznim predstavnikom človeštva postavljati grobnic in spomenikov, imen drugih pa ne bi smeli niti izreči. Človek, še tako majhen, reven ali plemenitega rodu, po miselnosti meni blizu ali daleč, je človek. Človekovo življenje je sveto. Milijonom Evropejcev in desettisočem Slovencev so ti režimi posredno ali neposredno vzeli življenja, še več žrtev in njihovih otrok pa je za celo življenje zaznamovanih – smemo govoriti o generacijah – ki so na različne načine posredne žrtve totalitarizmov … Že imenovana sveta Edth Stein je dejala: ‘Kakor ne gre, da bi človeku za nastavke slabih lastnosti prisojali krivdo, tako tudi dobri darovi niso njegova zasluga. Ne za eno ne za drugo ni odgovoren. Nasprotno pa je odgovoren za vse, kar je mogoče narediti zoper nastavke slabih lastnosti.’ Za to gre, da premagujemo slabo, ga priznamo, obžalujemo, prosimo odpuščanja, poravnamo krivice in delamo dobro.

Apostolski nuncij msgr. Juliusz Janusz je med homilijo poudaril: »Danes so povsod po svetu ljudje dobre volje odprti za poklon spominu na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, posebej tistih pod nacizmom in komunizmom. Poleg teh dveh obstajajo tudi drugi, ki še vedno terjajo številne žrtve. Državljani Slovenije se še posebej spominjajo časov prve in druge svetovne vojne, ki sta povzročili toliko milijonov žrtev. In ravno ko so pričeli upati v mirno življenje v svobodi po zmagi nad nacizmom, je dežela zapadla pod totalitaristični sistem komunizma. Spominjajoč se vseh teh tragedij danes obhajamo ta dan, da bi se, opogumljeni s konkretnimi razlogi, zoperstavljali vsem oblikam nasilja in oznanjali pobude v podporo človeškemu dostojanstvu in delu za spravo. Mi, kristjani, smo izbrali za kraj obhajanja tega dneva prav cerkev, ker verujemo, da nam moreta zgolj Božja milost in Božja ljubezen pomagati razumeti naše trpljenje in žrtve tolikih milijonov ljudi, ki so darovali svoja življenja v obrambi svobode, demokracije, vere in dostojanstva sleherne človeške osebe. Vera v Boga lahko spremeni naš pogled na zgodovino človeških odnosov, povzroči preseganje sovraštva in nam pomaga graditi novo družbo, kjer bo sprava temelj naših odnosov.«

V svojem nagovoru je slovaška veleposlanica dr. Marianna Oravcova dejala: »Paradoksalno, prav ta naložena anonimnost je tista, ki ostaja in se vleče v 21. stoletje. Koliko usod teh brezštevilnih žrtev je poznanih? Koliko jih bomo kadarkoli poznali, zaznali in razumeli? Iz tega razloga je dan spomina žrtev totalitarnih režimov ena redkih priložnosti, da prelomimo to anonimnost in zaustavimo njeno mlajšo sestro – pozabljenje (puščanje vnemar). Izkoristimo priložnost in ne zgolj v duhovnem pomenu. Naredimo nekaj nadaljnjih korakov. V nasprotnem primeru damo totalitarizmu možnost, da se preoblikuje in pojavi ponovno. Na žalost, se ne bo pojavil kot farsa (kot Marx pojmuje ponavljanje zgodovine), temveč kot ‘normalizacija’, ki je druga sprevržena beseda pri opisovanju totlitarizma v njegovih ideoloških dimenzijah. Prepozno smo dojeli svarilo ‘mene tekel’ (prim. Dan 5), saj danes še vedno ne poznamo niti števila žrtev totalitarnih režimov 20. stoletja, ki presegajo vsa in sleherno pobijanje ter preganjanja poprej. Zatorej, ne pozabimo spoštovati in živeti vrednot, ki varujejo človečnost pred totalitarističnim iztirjenjem.«

Objavljeno 26. 08. 2013

Podobni prispevki