Kardinal Mauro Piacenza, prefekt Kongregacije za duhovščino, je letos na praznik Marije Božje Matere prvič napisal pismo materam duhovnikov in bogoslovcev v hvaležnosti za njihov dar Cerkvi. S hvaležnostjo, s katero Cerkev gleda na Marijo, ki je rodila Jezusa Kristusa, edinega Zveličarja sveta, se Cerkev vedno ozira na »vse matere duhovnikov in tistih, ki so prejeli ta velik poklic in začeli pot oblikovanja«.

Otroke, ki so jih te žene sprejele in vzgajale, pravi kardinal v pismu, ki je objavljeno na spletni strani Kongregacije za duhovščino, »je Kristus izbral od vekomaj, da postanejo njegovi ‘najdražji prijatelji’ ter živo in nepogrešljivo orodje njegove navzočnosti v svetu«. Po duhovniškem posvečenju Jezus prevzame celotno življenje duhovnikov, da v njih sam deluje med ljudmi. Kardinal poudarja pomen duhovniškega poslanstva, ki ima svoje korenine v družinskih odnosih, katerih matere so ponavadi prve priče.

Po besedah kardinala Piacenze duhovniški poklic običajno vzklije v družini, ki jo zaznamujeta ljubezen staršev in verska vzgoja kot plodno zemljo, v kateri se lahko razpoložljivost Božji volji ukorenini v duhovniški poklic in iz katere dobi nepogrešljivo hrano za razvoj. Hkrati pa je vsak poklic za samo družino, kjer se rodi, tudi velika novost, ki presega človeško logiko in kliče vsakega k spreobrnjenju.

Devica iz Nazareta nas uči, da je rast duhovniškega poklica sad sodelovanja med Bogom in človekom, zato so vsi člani družine deležni novosti tega poklica. Toda sodelovanje matere je gotovo edinstveno in posebno. »Vsaka mati naj bi se veselila, ko vidi, da se življenje njenega otroka ne samo dopolnjuje z duhovniškim poklicem, ampak je tudi zajeto v božjo ljubezen, ki ga sprejema in spreminja za vekomaj.«

Izkušnje govorijo, da kljub oddaljitvi od družine, ki jo zahteva radikalna izbira za Kristusa, »mati ‘dobi’ sina duhovnika na povsem nov in nepričakovan način. S tem je povabljena, da prepozna v sadu svojega telesa po božji volji ‘očeta’, ki je poklican, da mnoge brate rodi in jih vodi k večnemu življenju«. »Vsaka mati duhovnika«, je dejal prefekt Kongregacije za duhovščino, »je skrivnostno ‘hči svojega sina’«. Takšno očetovstvo, ki je značilno za duhovništvo, je potrebno spremljati z veliko molitvijo in z osebnim žrtvovanjem. Ta podpora je še posebno nujna v sodobnem svetu. Matere duhovnikov in bogoslovcev so kot prava »vojska«, ki iz zemlje proti nebesom dviguje molitve in darovanja v korist posvečenih služabnikov.

Zato se kardinal v imenu Cerkve zahvaljuje vsem materam in jih spodbuja, da darujejo svoje življenje, molitve, trpljenje in stiske, pa tudi svoje veselje za zvestobo in svetost božjih služabnikov. Prav tako spodbuja in se zahvaljuje vsem ženam, posvečenim ali laičnim, ki so sprejele dar duhovnega materinstva za tiste, ki so poklicani v duhovniško službo. S tem so deležne materinstva Cerkve, »ki ima svoj zgled in dovršitev v božjem materinstvu Marije.«

Ta zahvala sega do neba, do vseh mater, ki so že zapustile to zemljo in ki na edinstven in skrivnosten način še bolj učinkovito še naprej izročajo Bogu svoje sinove duhovnike.

Besedilo na spletni strani Kongregacije za duhovščino: www.clerus.org