Iz Katekizma Katoliške cerkve: KAJ JE MOLITEV?

»Po mojem je molitev polet srca, to je preprost pogled, naravnan k nebesom, molitev je klic hvaležnosti in ljubezni sredi preizkušnje in sredi veselja« (sv. Terezija Deteta Jezusa, ms. autob. C 25r).

Molitev kot božji dar

2559    »Molitev je povzdigovanje duha k Bogu ali prošnja k Bogu za ustrezne dobrine« (sv. Janez Damaščan, f. o. 3,24). Od kod govorimo, ko molimo? Z višine našega napuha in naše samovoljnosti ali iz »globočine« (Ps 130,14) ponižnega in skesanega srca? Kdor se ponižuje, je povišan (prim. Lk 18,9-14). Ponižnost je temelj molitve. »Ne vemo, kaj je treba prositi, kakor je treba« (Rim 8,26). Ponižnost je priprava za prejem nezasluženega daru molitve: Človek je pred Bogom berač (prim. sv. Avguštin, serm. 56,6,9).

2560    »Če bi poznala božji dar!« (Jn 4,10). Čudo molitve se razodene prav tam, ob studencih, kamor prihajamo iskat vodo: tam Kristus prihaja naproti vsakemu človeškemu bitju, on nas prvi išče in on sam prosi, da bi pil. Jezus je žejen, njegova prošnja prihaja iz globočine Boga, ki hrepeni po nas. Molitev, naj to vemo ali ne, je srečanje božje žeje in naše žeje. Bog je žejen, da bi mi bili žejni njega (prim. sv. Avguštin, quFst. 64,4).

2561    »Ti bi ga prosila in dal bi ti žive vode« (Jn 4,10). Naša prošnja je paradoksalno odgovor. Odgovor na tožbo živega Boga: »Mene, studenec žive vode, so zapustili, da si izkopljejo kapnice, razpokane vodnjake!« (Jr 2,13), odgovor vere na nezasluženo obljubo odrešenja, zveličanja (prim. Jn 7,37-39; Iz 12,3; 51,1), odgovor ljubezni na žejo edinega Sina (prim. Jn 19,28; Zah 12,10; 13,1).

Molitev kot zaveza

2562    Od kod prihaja človekova molitev? Naj bo govorica molitve že kakršnakoli (kretnje ali besede), vedno moli ves človek. Vendar ko hoče Sveto pismo označiti kraj, od koder izvira molitev, govori včasih o duši ali o duhu, najpogosteje o srcu (več ko tisočkrat). Srce je tisto, ki moli. Če je srce daleč od Boga, je tudi izražanje molitve prazno.

2563    Srce je prebivališče, kjer sem, kjer prebivam (po semitskem ali svetopisemskem izražanju: kamor »stopim dol«). Srce je naše skrito središče, ki ga naš um in drugi ljudje ne morejo doumeti. Samo božji Duh ga more preiskovati in spoznavati. Srce je kraj odločanja v najgloblji globini naših psihičnih teženj. Srce je kraj resnice, kjer izbiramo življenje ali smrt. Srce je kraj srečevanja, saj po podobnosti z Bogom živimo v odnosu: srce je kraj zaveze.

2564    Krščanska molitev je odnos zaveze med Bogom in človekom v Kristusu. Je božja in človekova dejavnost; izvira iz Svetega Duha in iz nas, vsa je naravnana k Očetu, v zedinjenju s človeško voljo učlovečenega Božjega Sina.

Molitev kot občestvo

2565    V novi zavezi je molitev živi odnos božjih otrok s svojim neskončno dobrim Očetom, z njegovim Sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom. Milost božjega kraljestva je »zedinjenje celotne svete Trojice s celotnim duhom« (sv. Gregor Nacianški, or. 16,9). Življenje molitve je torej biti trajno v navzočnosti trikrat svetega Boga in v občestvu z njim. To občestvo (communio) življenja je vedno možno, ker smo po krstu postali eno s Kristusom (prim. Rim 6,5). Molitev je krščanska, kolikor je občestvo s Kristusom in se razprostranja v Cerkev, ki je njegovo telo. Razsežnosti molitve so razsežnosti Kristusove ljubezni (prim. Ef 3,18-21).

 

Iz sv. Avguština, Govori o Prvem Janezovem pismu 7,9-11

»Boga ni nikoli nihče videl.« (1Jn 4,12) Je pač resničnost, ki se ne vidi. Boga je treba iskati s srcem, ne z očmi! Toda če bi mi vendarle hoteli videti sonce, bi morali prej očistiti telesno oko, da bi z njim lahko zrli v svetlobo; tako bi podobno morali, če bi hoteli videti Boga, očistiti svoje oko, brez katerega ne moremo videti Boga. Kje je to oko?
Poslušaj evangelij: »Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali.« (Mt 5,8) Toda nihče naj si ne predstavlja Boga s pomočjo poželenja svojih oči! Tako bi si namreč kdo predstavljal ali silno veliko podobo ali bi raztegnil prek krajev neko neizmerno velikost, kakor to svetlobo, ki jo vidi z očmi, razširja po poljih, kolikor more, ali bi si predstavljal nekoga, ki je podoben častitljivemu starcu. Nič od tega si ne predstavljaj! Če hočeš videti Boga, moraš misliti na to, kar on je: Bog je ljubezen (1Jn 4,8). Kakšen obraz ima ljubezen? Kakšno podobo nosi? Kakšno postavo ima? Kakšne noge ima? Kakšne roke ima? Nihče ne more tega povedati. Vendar ljubezen ima noge, kajti one vodijo k Cerkvi; ima roke, kajti njene roke dajejo ubogim; ima oči, kajti te opazijo tistega, ki je v pomanjkanju. Psalmist pravi: »Blagor tistemu, ki misli na reveža in na tistega, ki je v pomanjkanju.« (Ps 40,2) Ljubezen ima tudi ušesa, o katerih pravi Gospod: »Kdor ima ušesa za poslušanje, naj posluša!« (Lk 8,8) Ti udje niso krajevno ločeni, ampak jih more tisti, ki nosi v sebi ljubezen, s pomočjo svojega uma videti kot celoto.

 

Molitve

 

 

 

Molitvenik

 

 

 

Dnevna molitev na internetu