Sveta Ciril in Metod sta glavna zavetna ljubljanske nadškofije. Brata sta rojena v grškem mestu Solun, ki je bilo vojaško in trgovsko središče bizantinskega cesarstva. Že v mladosti sta se naučila slovanskega jezika, saj je bila okolica mesta večinoma slovanska. Cirilovo krstno ime je bilo Konstantin, Metodovo pa Mihael. Mihael je po študiju opravljal službo cesarskega namestnika, a se je zaradi političnih nesoglasij umaknil v samostan. Tam je dobil ime Metod. Konstantin je postal duhovnik in bil profesor na visoki šoli. Zaradi potrebe po oznanjevanju evangelija v slovanskem jeziku, ju je za to nalogo izbral cesar. Konstantin je sestavil slovansko abecedo (glagolico) in začel prevajati evangelije in bogoslužne knjige v slovanski jezik. Leta 863 sta odšla na Moravsko in vzgajala mlade duhovnike, leta 867 pa v Panonijo, kjer so živeli predniki Slovencev.
Konstantin je postal menih z imenom Ciril. Kmalu zatem je zbolel in umrl. Metod je tako ostal sam. Postal je slovanski nadškof in metropolit. Njegovo delo so ovirali nemški škofje in ga celo zaprli, a ga je rešil papež Janez VII. Kljub temu je svoje delo mirno opravljal vse do svoje smrti.