Apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. Andrej Glavan je v nedeljo, 26. oktobra 2014, ob 17. uri v ljubljanski stolnici podelil diakonsko posvečenje bogoslovcem Blažu Dobravcu, Gašperju Mauku, Petru Možini in Borisu Rozmanu ter bratu Mitju Mariji Ponikvarju OFMCap.

Nagovor

Vaši sinovi, dragi starši, vaši bratje, drage sestre in bratje bodočih diakonov, vaši sorodniki, prijatelji, znanci, bodo posvečeni za diakone. Premislimo, kako veliko službo bodo prejeli.

1. Dragi bodoči diakoni: Blaž, Gašper, Boris, Peter in br. Mitja Marija! Posvečeni boste za pomoč škofu in njegovemu zboru duhovnikov pri službi besede, oltarja in dejavne ljubezni. Kot služabniki oltarja boste oznanjali evangelij, včasih pridigali, pripravljali vse za daritev in vernikom delili Gospodovo telo in kri, vodili molitve v cerkvi, predvsem pa začeli opravljati tudi službeno molitev Cerkve za vse ljudi, t. im. brevir. Molili bodo za vse, da bi Božja milost odpirala njihova srca, za vse, ki ne morejo, ne znajo ali pa, kot pravijo, nimajo časa moliti.

2. Posvečeni s polaganjem škofovih rok boste oznanjali Božjo besedo. Oznanjevalna služba je lepa, a danes še posebej odgovorna. Nanjo se je treba skrbno pripravljati, še zlasti ker si ljudje zatiskajo ušesa pred resnico in so pripravljeni prisluhniti – kot je dejal zdaj že blaženi papež Pavel VI. – le oznanjevalcem, ki so hkrati pričevalci, pa še to ne vedno. Zato si pri oznanjevalni službi za glavno vodilo vzemite besede, ki jih boste slišali pri izročitvi evangeljske knjige: »Kristusov glasnik si postal; glej, da boš veroval, kar boš bral, učil, kar boš veroval, in živel, kar boš učil.«

3. Postali boste služabniki ubogih: Pomen in namen te službe nam je približalo 1. berilo, kako so se apostoli odločili, da za karitativno delo postavijo in posvetijo diakone, da jim bodo v pomoč v skrbi za uboge, vdove, bolne, danes tudi za vse, ki so zašli v slepe ulice duhovnega uboštva v svet mamil in lažne svobode.

4. Dragi bodoči diakoni. Malo prej sem vas slišal, vaše obljube in odločni »Tukaj sem«. V ti dve besedi: »Tukaj sem,« ste položili tudi odločitev: Tukaj sem, uporabi mene kot orodje, moje noge, da bodo prinašale veselo oznanilo, moje roke, da bodo delile in prinašale tolažbo, moje srce, da bo razodevalo Božjo ljubezen.

Z Božje strani pa velja obljuba: »Ne boj se, jaz sem s teboj.« (Jer 1,5-9). Spremljal te bom v temnih trenutkih, v dvomih in preizkušnjah.

Dragi sinovi! Ko vas Cerkev izbira za diakonsko službo, pa zahteva od vas, da sprejmete še en pogoj, ki je hkrati poseben Božji dar, z vaše strani pa potrdilo popolne predanosti: »Da boste za vedno vztrajali in živeli v celibatu in popolni čistosti.« Za to bo potreben stalni boj, pomoč boste iskali v molitvi, askezi. Spremljala vas bo pa tudi naša molitev, molitev vernikov in skritih duš. Vsi vemo, kako je včasih težko! Čeprav se nekdo podari Bogu z vso velikodušnostjo svoje mladosti, ostane človek. In ta, recimo stari človek, pogosto poskuša vzeti nazaj, kar je dal. To je stalna borba, da bi človek ostal popolnoma razpoložljiv Kristusu in hkrati bratom in sestram. Skrbite za čistost srca, da ne bo zapadlo skušnjavi, bogatenja, karierizma, slave ter da ne bi kakšna druga oseba v vaših srcih zasedla mesto, ki ga je Bog rezerviral zase.

V rožnovenskem mesecu se obrnimo tudi na Marijo, ki nam jo je Jezus dal za mater. Naj nam izprosi milost stanovitnosti, naša vzornica in priprošnjica, ki je v svojem srcu stalno ponavljala: »Glej dekla sem Gospodova,« in se je s tem popolnoma posvetila in izročila Bogu. Marija je Mati vseh vernih, še posebej vseh tistih, katere je njen Sin naredil deležne edinega in večnega duhovništva. Zato ostanite, dragi diakoni, z njo tesno povezani.

Amen

 

Diakonat

Diakonat je prva stopnja svetega reda. Drugo stopnjo predstavlja prezbiterat (duhovništvo), tretjo pa episkopat (škofovstvo). Diakonsko posvečenje običajno prejmejo kandidati za duhovništvo, Cerkev pa je po drugem vatikanskem cerkvenem zboru (1962–1965) ponovno vzpostavila tudi stalni diakonat kot samostojno službo, ki ga lahko prejmejo samski ali poročeni možje. Diakonska služba je predvsem služba služenja. Diakoni berejo in oznanjajo Božjo besedo, prisostvujejo sklenitvi zakramenta sv. zakona, delijo blagoslove ter vodijo krščanski pogreb.

Poslanstvo diakonov se ne omejuje samo na bogoslužje, ampak stopa tudi v aktivno življenje krajevne Cerkve (škofije). Diakoni so poklicani, da tako krščanskim skupnostim kot tudi karitativnim in izobraževalnim ustanovam ponudijo poglobljeno in celostno pomoč. Nekateri delujejo v župnijah, drugi pa na posebnih področjih kot so Karitas, šolstvo, kateheza ali gospodarstvo.

 

Slika: Tatjana Splichal – Družina